Vlade po vsem svetu se podajajo v sanje o umetni inteligenci in svoje upe polagajo na te tehnologije, da bi spodbudile gospodarsko blaginjo. Vendar pa ne vlagajo v temeljni vir, na katerem temeljijo vsa naša gospodarstva 21. stoletja – neodvisne, preverljive informacije.
Dobro delujoče gospodarstvo temelji na splošno dostopnih, preverjenih in zanesljivih informacijah. Novinarstvo v javnem interesu zagotavlja ključni vir takšnih informacij: razkriva korupcijo, goljufije in manipulacije trga, prinaša stabilnost finančnim trgom, preverja napačne informacije in omogoča gospodarskim akterjem, da sprejemajo informirane odločitve o naložbah. Brez njega nacionalna gospodarstva, mednarodna trgovina in pretok kapitala med državami ne morejo delovati pravilno, kar ima široke in negativne posledice za socialno blaginjo. Vendar se ta dragoceni vir po vsem svetu sooča z eksistencialno finančno in politično krizo.
Visoki panel za medije v javnem interesu, vključno z dvema Nobelovima nagrajencema, je bil ustanovljen za oceno gospodarskih in socialnih posledic krize, s katero se soočajo mediji v javnem interesu po vsem svetu. Pregledali smo dokaze in proučili globalne trende z vse večjo zaskrbljenostjo. Skrbi nas, da so naša gospodarstva vse bolj dojemljiva za informacije, ki niso niti neodvisne niti točne. Leta 2024 je bilo kar 90 držav tarča tujih državnih intervencij za manipulacijo informacij. Vzpon generativne umetne inteligence tvega pospešitev teh taktik in povečuje izzive pri preprečevanju širjenja lažnih informacij na spletu. Medtem pa neodvisni novinarji in medijske organizacije čutijo vse večji politični in gospodarski pritisk, saj se utrjujejo avtokraticije in interesne skupine.
Naše poročilo z naslovom The Economic Imperative of Investing in Public Interest Media (Gospodarska nujnost vlaganja v medije v javnem interesu) kaže, zakaj tržne sile same ne morejo ohraniti tega pomembnega javnega dobrega: zgodovinsko donosni poslovni modeli propadajo, ker se prihodki selijo na spletne platforme, kar močnim interesnim skupinam omogoča, da neodvisne medije prevzamejo, ustrahujejo ali nevtralizirajo. Podpora donatorjev za medije v javnem interesu je bila vedno nizka, zdaj pa jo še dodatno zmanjšujejo zneski, ki jih avtokratski akterji vlagajo v propagando. Rusija za dezinformacije in propagando, vključno z vsebinami, namenjenimi zunaj njenih meja, porabi vsaj trikrat več kot največje demokratične države sveta za zunanjo pomoč v podporo svobodnim in neodvisnim medijem, in pri tem ni edina.
Globalna informacijska kriza predstavlja resno grožnjo gospodarski blaginji in človeškemu napredku (in edinstveno priložnost)
Razmere so še bolj zapletene v razvijajočih se gospodarstvih, kjer naraščajoča neenakost pri dostopu do informacij zahteva spodbujanje lokalnih inovacij za odpravo sistematičnih pristranskosti in digitalnih neenakosti, kot je mogoče opaziti na primer v afriškem medijskem ekosistemu. Brez zanesljivih informacij ne moremo reševati najbolj perečih gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov našega časa. Od reševanja podnebne krize do obvladovanja globalnih pandemij – širjenje dezinformacij namesto dejstev prinaša ogromne stroške. Brez odločnih ukrepov na nacionalni in globalni ravni se približujemo temu, kar je Nobelova nagrajenka Maria Ressa poimenovala "informacijski armagedon", ki bo ogrozil globalno gospodarsko stabilnost, socialno blaginjo in trajnostno rast.
Nujno pozivamo k odločnemu javnemu ukrepanju in določamo dva sklopa prednostnih ukrepov za zaščito medijev v javnem interesu ter razvoj politik, potrebnih za oblikovanje informacijskih trgov prihodnosti za gospodarsko blaginjo in socialno varnost. Oboje zahteva temeljito ponovno oceno gospodarske in socialne vrednosti neodvisnih, preverljivih informacij kot temeljne infrastrukture za uspešne trge in družbe.
Potrebna je "informacijska industrijska politika", ki spodbuja trajnosten in neodvisen medijski ekosistem – takšen, ki spodbuja dinamiko trga in skrbno upravljano regulacijo, primerno za gospodarstvo, ki ga poganja umetna inteligenca
Prvič, vlade bi morale vlagati v nove modele, potrebne za spodbujanje, podporo in zaščito svobodnih in neodvisnih medijev. Finančna podpora medijem v javnem interesu je eden od najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov za zagotovitev odgovornih, dobro delujočih gospodarskih sistemov s potencialno velikimi prihodnjimi gospodarskimi in socialnimi donosi. Vendar morajo takšne naložbe spremljati močne zaščitne ukrepe, da se prepreči prevzem s strani vlade, in morajo spodbujati pluralistični medijski ekosistem, ki vključuje zasebni sektor in živahno civilno družbo. Usmerjati jih je treba prek preizkušenih in učinkovitih nacionalnih in multilateralnih mehanizmov, ki ohranjajo ponudbo dejanskih informacij in zagotavljajo zaščito pred neprimernim vplivom. Mehanizmi, kot je mednarodni sklad za medije v javnem interesu, kažejo, kako je mogoče neodvisnost in obseg združiti, da se doseže pomemben globalni vpliv, kot so to storili podobni združeni instrumenti na področjih, kot sta zdravje in izobraževanje.
Drugič, vlade morajo aktivno oblikovati trge informacij na načine, ki spodbujajo neodvisne, pluralistične in zanesljive vire informacij. Potrebna je "informacijska industrijska politika", ki spodbuja trajnosten in neodvisen medijski ekosistem – takšen, ki spodbuja dinamiko trga in skrbno upravljano regulacijo, primerno za gospodarstvo, ki ga poganja umetna inteligenca. Takšna politika mora bolje vključevati javne potrebe in nadzor, kar bo ključnega pomena tako v razvitih kot v razvijajočih se gospodarstvih, ter nagrajevati dejstva namesto laži. Okviri za večstransko sodelovanje, kot je mednarodno partnerstvo za informacije in demokracijo, lahko pomagajo spodbujati skupno učenje in najboljše prakse na področju političnih ukrepov.
Prvi znaki napredka se že kažejo. V nekaj tednih bosta predsednika Francije in Gane gostila mednarodno konferenco za okrepitev odziva na globalno informacijsko krizo. Vendar pa morajo to agendo nujno sprejeti še drugi voditelji. Brez odločnih ukrepov se bodo naši informacijski ekosistemi še naprej hitro poslabševali, kar bo oslabilo koristi revolucije umetne inteligence in ogrozilo globalno blaginjo in socialno varnost. Čas za ukrepanje je zdaj.
Podpisniki:
● Prof. Daron Acemoğlu (Nobelova nagrada za ekonomijo 2024, profesor na MIT, sopredsednik fakultete MIT-ove pobude Shaping the Future of Work Initiative in raziskovalni sodelavec na novo ustanovljenem MIT-ovem Blueprint Labs)
● Prof. Philippe Aghion (profesor na Collège de France, INSEAD in London School of Economics)
● Prof. Sir Tim Besley (profesor ekonomije in političnih ved ter profesor razvojne ekonomije W. Arthur Lewis na Oddelku za ekonomijo London School of Economics)
● Prof. dr. Francesca Bria (častna profesorica IIPP, UCL London, vodja projekta EuroStack, predsednica New European Bauhaus Facility, Evropska komisija, predsednica agencije za inovacije ART-ER, Italija)
● Prof. Dame Diane Coyle (profesorica javne politike Benett, Univerza v Cambridgeu)
● Dr. Obiageli Ezekwesili (predsednica Human Capital Africa in ustanoviteljica School of Politics, Policy and Governance)
● Prof. Mariana Mazzucato (profesorica ekonomije inovacij in javne vrednosti na University College London, UCL, in ustanovna direktorica UCL Institute for Innovation and Public Purpose, IIPP)
● Prof. Atif Mian (profesor ekonomije, javne politike in financ na Univerzi Princeton, John H. Laporte, Jr. Class of 1967)
● Prof. Andrea Prat (Richard Paul Richman, profesor poslovnih ved na Columbia Business School in profesor ekonomije na Oddelku za ekonomijo Univerze Columbia)
● Dr. Vera Songwe (predsednica in ustanoviteljica Liquidity and Sustainability Facility ter nerezidenčna višja raziskovalka na področju globalnega gospodarstva in razvoja, Brookings)
● Prof. Joseph Stiglitz, (Nobelova nagrada za ekonomijo 2001, Univerza Columbia, ustanovitelj in sopredsednik Initiative for Policy Dialogue, glavni ekonomist Roosevelt Institute)
