Do konca leta bo po evropskih državah potekalo nekaj volitev. Parlamentarne bodo konec septembra imeli v Moldaviji, v začetku oktobra na Češkem in še konec istega meseca na Nizozemskem. Na Irskem pa bodo konec oktobra volili novega predsednika. Prihodnjo nedeljo, 28. septembra, bodo parlament volili Moldavci. Obeta se boj proevropskega in proruskega bloka. Stranka akcija in solidarnosti (PAS), ki jo vodi Igor Groscu, trenutni predsednik parlamenta, - ustanovila jo je predsednica Maia Sandu - ima v trenutnem sklicu 101-članskega parlamenta 61 poslancev, prorusko zavezništvo Patriotski volilni blok pod vodstvom Igorja Dodona pa 26, devet jih ima še ideološko podoben blok Zmaga.
Ankete napovedujejo tesen boj, nekatere proruskemu bloku namenjajo rahlo prednost. Analitiki pravijo, da bodo na rezultat močno vplivali glasovi z diaspore, ki pa naj bi bila naklonjena proevropski PAS. Oblasti opozarjajo na možnost dezinformacij in zunanjih vplivov na volitve. Ključne teme predvolilne kampanje so polarizacija, geopolitična usmeritev - EU ali Rusija -, korupcija in gospodarstvo. Volitve bodo spremljali tuji opazovalci. Trenutni premier Dorin Recean, mandat je nastopil februarja 2023, je nestrankarski politik. Je naklonjen evropski integraciji Moldavije in kritičen do ruske invazije na Ukrajino. Kandidira na listi PAS.
Češka: Kaže na visoko zmago Babiša
Napeto bo tudi na Češkem, kjer bodo volili 3. in 4. oktobra, v petek in soboto. Konservativni vladni koaliciji premierja Petra Fiale, ki gre na volitve s platformo Spolu, ne kaže najbolje. Raziskave javnega mnenja ji napovedujejo 20 odstotkov, deset manj od stranke Ano, nekdanjega premierja Andreja Babiša. Na tretjem mestu je skrajno desna, evroskeptična SPD s 13 odstotki. Sledi liberalna stranka Stan z desetimi odstotki, Pirati jih imajo 8,6. Socialdemokrati gredo na volitve skupaj s komunisti, ki se zavzemajo za izstop iz Nata in celo iz EU. Ankete jim napovedujejo osem odstotkov. Pred volitvami v 10-milijonski Češki vlada močna polarizacija. Babiš napoveduje prekinitev pomoči Ukrajini, predvsem sprejemanju ukrajinskih beguncev. Na Češkem jih je okoli 375.000, nad čimer se pritožuje dobršen del Čehov. Zagovarja tudi nižje davke, cenejše energente, odpravo pristojbin za javne medije, zamrznitev plač politikov. Nasprotuje tudi zelenemu prehodu, migracijskemu paktu in poudarja zaščito češke suverenosti.
Babiš je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Kot voditelj si je bil blizu z voditelji iz Višegrajske skupine - Viktorjem Orbánom, Robertom Ficom, Mateuszem Morawieckim, pa tudi z Janezom Janšo, ko je ta v času svoje zadnje vlade Slovenijo približal Višegradu. Babiša spremlja veliko kontroverz. Očitajo mu zlorabo evropskih subvencij, konflikte interesov, korupcijo, nepotizem. Njegova stranka Ano je bila sprva del evropske skupine liberalcev Renew, od lani so del skrajno desnih Patriotov. Čeprav se lahko do volitev še marsikaj spremeni, češki mediji že pišejo, da bi Babiš koalicijo utegnil skleniti s skrajno desno SPD, ki jo vodi Tomio Okamura, naturalizirani Čeh japonskih korenin.
Fialova vlada se sooča z velikimi težavami. Slaba gospodarska rast, splošno nezadovoljstvo, proračunski primanjkljaji, draginja. Pred enim letom so koalicijo zapustili liberalni Pirati, potem ko jih je Fiala označil za krivce za poraz koalicije na pokrajinskih volitvah, na katerih je slavila Babiševa Ano. Na zunanjepolitičnem področju je Češka velika podpornica Ukrajine, pa tudi Izraela in je v Združenih narodih večkrat glasovala proti prekinitvi ognja v Gazi.
Na Nizozemskem izenačeni stranki Timmermansa in Wildersa
V sredo, 29. oktobra, gredo predčasno na volišča Nizozemci. Premier Dick Schoof, ki opravlja tekoče posle, je odstop napovedal v začetku junija, potem ko je skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa zaradi azilne politike zapustila vladajočo koalicijo in je ta izgubila parlamentarno večino. Tudi na Nizozemskem bo, kot kaže, volilna tekma tesna. Ankete Wildersovi PVV namenjajo okoli 20 odstotkov, podobno kažejo tudi zavezništvu zelene in delavske stranke (GroenLinks–PvdA), ki ga vodi Frans Timmermans. Sledi krščanskodemokratska CDA s 16 odstotki in liberalna VVD z desetimi. Glavne teme kampanje so migrantska in azilna politika, gospodarstvo in varnost. Tudi nizozemska družba je polarizirana, sploh glede migrantov in okoljske politike. Analitiki pravijo, da bodo ključna koalicijska pogajanja. Možni sta tako leva kot desna vlada.
Na zadnjih volitvah novembra 2023 je največ glasov (23 odstotkov in 37 poslancev) dobila Wildersova PVV, a mu ni uspelo sestaviti vlade. To je nato po sedemmesečnih pogajanjih uspelo nestrankarskemu Dicku Schoofu, ki je na mestu nizozemskega premierja po 14 letih nasledil Marka Rutteja, ki je od oktobra lani generalni sekretar zveze Nato.
McGregor si je premislil
Po 14 letih oziroma dveh sedemletnih mandatih pa se poslavlja irski predsednik Michael Higgins. Priljubljeni 84-letni politik, pesnik in sociolog bo tako sklenil svojo dolgoletno, bogato politično kariero, ki se je začela v sedemdesetih letih. 43 let, do izvolitve, je bil član delavske stranke. Irci bodo njegovega naslednika volili 24. oktobra. Kandidaturo so za zdaj vložili trije kandidati - Catherine Connolly, Jim Gavin in Heather Humphreys.
Slednjo je nominirala krščanskodemokratska stranka Fine Gael, Gavina vladajoča sredinska Fianna Faill, Catherine Conolly pa je neodvisna kandidatka, ki jo podpira nekaj levih strank. Javnomnenjske raziskave Heather Humphreys pripisujejo 22-odstotno podporo. Gavinu 18- in Catherine Connolly 17-odstotno. Zbiranje kandidatur sicer še ni zaključeno, je pa pri koncu. Republikanska leva stranka Sinn Fein kandidata denimo še ni sporočila. Je pa irski zvezdnik in MMA borec Conor McGregor sporočil, da se je odločil, da ne bo kandidiral, čeprav je sprva to napovedoval. Dejal je, da bo še naprej zaveden irski domoljub, ki nasprotuje migracijam. Kritiziral je tudi volilno zakonodajo, ki za potrditev kandidature zahteva podporo 20 članov parlamenta ali štirih lokalnih oblasti.
