Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu imela letni nagovor o stanju Evropske unije, tako imenovani State of the Union. Pred nagovorom so pred plenarno dvorano poslanci iz skupin Socialistov in demokratov (S&D), Levice in Zelenih žrtvam genocida v Gazi namenili minuto molka in nato vzklikali proti genocidu v Gazi. Oblečeni so bili v rdeča oblačila.
"Evropa se bori. Boj za celino, ki je celotna in v miru. Za svobodno in neodvisno Evropo. Boj za naše vrednote in naše demokracije. Boj za našo svobodo in našo sposobnost, da sami odločamo o svoji usodi," so bile prve besede v več kot uro dolgem nagovoru von der Leyen. Dolgo se je, pravi, odločala, ali naj govor začne s tako ostrimi besedami, saj da v EU takega izražanja nismo vajeni.
Čas imperializma in vojn
"EU je v osnovi mirovni projekt, resnica pa je, da je današnji svet neprizanesljiv. Ne moremo spregledati težav. Evropejci občutijo posledice svetovnih kriz, kot so pretresljivi prizori iz Gaze in neprestani ruski napadi na Ukrajino. Ni prostora za nostalgijo. Ta trenutek se rišejo nove linije. Evropa se mora boriti za svoj položaj v svetu. Živimo v času imperialističnih teženj in vojn. Čas je za novo Evropo," je nadaljevala.
Prišel je trenutek za evropsko neodvisnost, v katerem moramo biti sposobni razviti lastno obrambo in okrepiti tehnologijo. Tudi bi se morali odločiti, v kakšni demokraciji želimo živeti, je poudarila. "Ali smo dovolj pogumni, da bi bili enotni, ali pa se bomo raje prepirali in dopustili, da nas razdeli ohromljenost?"
V dvorani sta bila ukrajinski deček Saša in njegova babica Ljudmila, ki ga je rešila iz ruskega ujetništva. Sedela sta poleg komisarke za širitev Marte Kos. "Ugrabljene ukrajinske otroke je treba vrniti. Vojna se mora končati. Še naprej bomo podpirali prizadevanja za mir. Ampak Putin se ne želi srečati z Zelenskim. Rusija je v zadnjem času okrepila zračne napade. Danes je ogrozila tudi poljski zračni prostor."
Evropa v gradnjo dronskega ščita?
Napovedala je nov sveženj sankcij proti Rusiji in poudarila, da je Evropa Ukrajini namenila skoraj 70 milijard finančne in vojaške pomoči. Opozorila pa je, da tega bremena ne bi smeli nositi le evropski davkoplačevalci. "Nujno moramo poiskati novo rešitev za financiranje vojnih prizadevanj Ukrajine na podlagi imobiliziranih ruskih sredstev," je napovedala.
Glede dronov je dejala, da se bo Evropa na predlog baltskih držav posvetila projektu izgradnje dronskega ščita in bo zagotovila šest milijard evrov posojil in z Ukrajino sklenila zavezništvo glede dronov. "Putinovo vojno gospodarstvo se bo nadaljevalo tudi po koncu vojne. Zato moramo zagotoviti lastno obrambo. To pa lahko stori le močna in kredibilna Evropa."
Širitvi EU je namenila malo besed. Le da je ideja svobodne in skupne Evrope še zmeraj močna. "Le združena Evropa je lahko neodvisna. Prihodnost Ukrajine, Moldavije in Zahodnega Balkana je v EU. Zato se moramo združiti, ker je večja in močnejša Unija varnostno jamstvo za vse."
Komisija bo predlagala sankcije proti Izraelu
Za tem se je dotaknila vojne v Gazi. "Kar se dogaja v Gazi, pretresa cel svet. Ljudje umirajo, ko prosijo za hrano. Umetno ustvarjena lakota nikoli ne sme biti orožje v vojni. Zaradi otrok in človečnosti se mora to nehati. Načrti Izraela so v zadnjih mesecih popolnoma nesistematični. Širiti želijo svoje naselbine, ekstremistični ministri pozivajo k nasilju. Vse to spodkopava vizijo za rešitev dveh držav, česar ne smemo dopustiti," je dejala.
Nadalje je priznala, da ve, da številne Evropejce jezi nezmožnost delovanja Evropa in da se sprašujejo, kako dolgo bo še trajalo, preden bo EU zmogla dodaten odziv. "Dogajanje v Gazi je nesprejemljivo. Številne države članice so ukrepale same. Na komisiji smo predlagali ustavitev financiranja iz programa obzorja, vendar enotnosti še nismo dosegli. Zato bom predlagala sveženj ukrepov. Ustaviti bi želeli financiranje, a da to ne bo vplivalo na sodelovanje z izraelsko civilno družbo. Sankcije bi se dotikale tudi skrajnih izraelskih ministrov in nezakonitih naseljencev. Predlagali bomo tudi začasno zamrznitev izvajanja trgovinskega sporazuma. Zavedam se, da bo težko zagotoviti glasovalno večino. Nekaterim bo to preveč, drugim pa premalo. Ustanovili bomo skupino donatorjev za Palestino in obnovo Gaze. To bo mednarodni projekt z regionalnimi partnerji," je napovedala.
Nadalje je ponovila znano stališče, da je Hamas teroristična organizacija, za katero ne sme biti prostora, saj da želijo uničiti Izrael in izkoriščajo prihodnost Palestincev. "Talce je treba izpustiti, omogočiti neomejen dostop humanitarne pomoči in takoj prekiniti ogenj. Edini realističen načrt je rešitev dveh držav. Da bo Izrael varen, palestinska uprava pa močna. To moramo doseči," je dodala.
Pobuda za majhne evropske e-avte
V nadaljevanjenju se je dotaknila gospodarstva, digitalizacije in konkurenčnosti. Napovedala je pobudo za razvoj majhnih avtomobilov, ki bi bili cenovno dostopni, energetsko varčni in narejeni v Evropi. "Milijoni Evropejcev si želijo kupiti cenovno dostopen avto. Zato moramo vlagati tudi v male, cenovno dostopne avtomobile. Evropa mora imeti svoj lasten e-avtomobil." Ključnega pomena za razvoj električnih avtomobilov so baterije, je poudarila. Napovedala je sveženj, v okviru katerega bo za spodbujanje kapitalskih naložb v proizvodnjo baterij v Evropi na voljo 1,8 milijarde evrov.
Zavzela se je še za vlaganje v energetsko infrastrukturo in interkonektorje. Komisija bo po njenih napovedih v ta namen predlagala sveženj ukrepov za okrepitev električnih omrežij in hitrejše izdajanje dovoljenj. Prav tako se bo v okviru pobude energetske avtoceste soočila z ozkimi grli v evropski energetski infrastrukturi, je še dejala.
Krepitev notranjega trga do 2028?
Zagotovila je tudi podporo gospodarstvu in povečanju njegove konkurenčnosti, predvsem prek poglobitve evropskega notranjega trga. "Trg še ni dokončan zlasti na treh področjih - finančnem, energetskem in telekomunikacijskem. Zato bomo predstavili načrt za notranji trg do leta 2028. Za kapital, storitve, energetiko, telekomunikacije, 28. režim ter peto svoboščino za znanje in inovacije. Meri se namreč le to, kar se tudi naredi," je dodala.
Omejitev družabnih medijev, podpora tradicionalnim
Kot primer dobre prakse je izpostavila umetno inteligenco, ki da je bistvena za industrijo in družbo - od zdravstvenega varstva do obrambe. Pozvala pa je tudi k razmisleku o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij v EU po zgledu Avstralije, kjer so lani sprejeli zakonodajo, ki otrokom, mlajših od 16 let, prepoveduje dostop do družbenih omrežij, kot so Facebook, TikTok in Instagram. Napovedala je, da bo imenovala odbor strokovnjakov, ki ji bodo svetovali, kakšni so možni nadaljnji koraki EU na tem področju.
Od družabnih medijev je prešla k tradicionalnim, ki se soočajo s težavami, kar negativno vpliva na demokracijo. "Narediti moramo več za zaščito naših medijev in neodvisnega tiska. V ta namen bomo vzpostavili nov program za odpornost medijev v podporo neodvisnemu novinarstvu in medijski pismenosti. Moramo pa vlagati tudi v odpravo temeljnih vzrokov tega trenda. Zato smo v naslednjem proračunu predlagali znatno povečanje financiranja medijev," je dejala in napovedala tudi podporo lokalnim medijem, saj da so svobodni mediji temelj vsake demokracije.
Govoru je sledila burna razprava. Najprej so govorili vodje poslanskih skupin, nato še poslanci. Največ kritik je na Ursulo von der Leyen letelo na julija sklenjen trgovinski sporazum z ZDA o 15-odstotnih carinah. Predsednica je dejala, da je bil to najboljši možen izplen pogajanj, s čemer se večina političnih skupin 720-članskega parlamenta ni strinjala.
