Nogometnega prestopnega roka pri nas je konec. Kdo je zmagovalec? Kdo je dobil največ za svoj denar, no, večinoma kar brezplačno, kajti v slovenskem nogometu so odškodnine za igralce še vedno sila redke. Katera so največja imena prestopnega roka na domači sceni, ki je sicer iz leta v leto bolj živahna, skoraj že eksotična, ko pa na njej kraljujejo agentje z naborom nogometašev, anonimnih in tujih, da jih šele velja spoznati?
Ni jih čez veterane
Prav zato imamo radi naše veterane. Vemo, kdo so. Vemo, kaj so že dali nogometu. Le to, kaj mu še lahko dajo, nam ni jasno. Zato sta tukaj, v prvi kategoriji, kralja Jasmin Kurtić in Josip Iličić. Kurtić je - zastonj, seveda, brez odškodnine - postal novi zmaj. Po dolgem času je nazaj v slovenskem nogometu. V Italiji se je naigral najboljšega. Kaj zmore pri 36 letih v Olimpiji? Več kot pri 37 letih Iličić v Kopru? Nepozabni član Maribora iz leta 2010, ko je zablestel v evropskem poletju, je dokončno slavo dočakal pri Atalanti, se leta 2022 vrnil v Ljudski vrt in kot odvečen spet pristal na Bonifiki. Maribor medtem nabira fante z vseh vetrov, Olimpija težko nadomesti odhode tipov, kot je Raul Florucz, ki je za rekord slovenske lige, za dobrih pet milijonov evrov, odšel v Belgijo.
Radi imamo veterane. Vemo, kaj so že dali nogometu. Le to, kaj mu še lahko dajo, nam ni jasno
Kar naredi Riera ...
Druga kategorija: e, to najbolj obvlada Celje. Oziroma trener Albert Riera, ki se z vsakim svojim nastopom zdi zoprnež, a očitno ve, za kaj gre v nogometu. Kdo bi si mislil, da je za Celje še kaj prihodnosti po odhodih Svita Sešlarja nazaj v Turčijo, po prodaji Tamarja Svetlina za 800 tisočakov na Poljsko, Aljoše Matka za pol milijona na Madžarsko. In kdo bi rekel, da lahko Franko Kovačević, potem ko se je potikal po celem svetu, ob vrnitvi v slovenski nogomet (p)ostane sijajen strelec. Da mu lahko izjemno asistira Danijel Šturm. Ja, Celje je spet tam, kjer je bilo. V konferenčni ligi. Še več: doma je s sedmimi zmagami v sedmih krogih že izobesilo najresnejšo kandidaturo za naslov prvaka. Za konec prestopnega roka je tu še Rudi Požeg Vancaš, nekoč nakupni adut Maribora iz Celja, ki se je sprevrgel v razočaranje.
Nametavanje po mariborsko
Tretja kategorija: namečimo jih vkup, pa da vidimo. Edini zmagovalec te kategorije je NK Maribor. Potem ko je kariero končal Martin Milec (no, najbolj resno kariero, kajti pri Račah v tretji ligi lahko da še veliko), potem ko je bil Josip Iličić odveč, potem ko je Marko Božić prek Turčije v enem samem prestopnem roku končal na Poljskem, ko se je posoja iztekla Kaiju Meriluotu ..., je institucija iz Ljudskega vrta v svojem novem stihijskem slogu nabrala vse, kar se da. Imena, ker navijačem za zdaj ne povedo nič, pustimo za čase, ko bo jasno, kako se razlikujejo od staroselcev. Vijoličastim pa pripade lovorika najbolj aktivnega kluba na zadnji dan prestopnega roka, ko je vzel kar štiri igralce.
Šok na šok v Prekmurju
Četrta kategorija: v šparanju vzeti kar se da oziroma kar ponujajo agenti. Sem spadajo vsi klubi z manj ambicijami z izjemo Brava, ki je ubral svojo linijo. Bravo je nekakšen "peti element lige", zgoraj je velika četverica Celje, Olimpija, Maribor in Koper, spodaj so Mura, Radomlje, Primorje in Domžale, pri čemer še ni jasno, kam sodi za zdaj sijajni Aluminij. Pri Radomljah si bomo zapomnili novinca Ivana Čalušića, ki je to poletje v junaški akciji v neurju rešil družino, ujeto pod cerado. Amadej Maroša je razburkal sceno s "prekmurskim incidentom", prestopom iz prvoligaške Mure v drugoligaško Nafto. Za nameček je Fazanerijo zapustil kapetan Kai Cipot. So se pa črno-beli potolažili z vrnitvijo Luke Bobičanca, ki je nazadnje igral v daljnem Vietnamu. In iz Celja se je vrnil Nino Kouter, da Mura vsaj v zapisniku spominja na ono šampionsko ekipo, četudi je prepolovila svoj proračun zaradi odhoda investitorjev.
Je denar, ni denar ...
Ah, investitorji ... Zaradi njih so Domžale čisto posebna zgodba. Nekakšna - peta kategorija. Kaj ti sploh preostane, ko ti ne odide en financer, temveč v kratkem času kar dva? Zadnja vest z nabrežja Kamniške Bistrice: na posojo pridejo trije igralci grškega Panioniosa. Je pa tu seveda še večni rekorder prestopnega roka Aluminij. Kot pritiče klubu, ki se vedno znova seli iz prve lige v drugo in nazaj, je vsakič med najbolj aktivnimi na tržišču. Včeraj je predstavil dvanajstega novinca in okoli veterana-povratnika Matjaža Rozmana nabral zanimivo ekipo.
Žlogarjev deja vu
Posebno poglavje so trenerji. Štirje domači, šest tujcev. Celje gre naprej s Špancem Albertom Riero, Bravo z Alešem Arnolom, Mura s Srbom Ivanom Kurtušićem, Radomlje z Makedoncem Jugoslavom Trenčovskim, Primorje z Milanom Anđelkovićem, Koper s Slavišo Stojanovićem, ki je hotel odstopiti po evropski sramoti z norveškim Vikingom. Aluminij seveda stavi na Juro Arsića, ki je rdeče vrnil v prvo ligo. Pri Mariboru so priznali zmoto in Tugberka Tanrivermisa prek "gasilca" Radovana Karanovića zamenjali s Črnogorcem Radomirjem Đalovićem. Olimpija pa kaos po odhodu Victorja Sancheza in vmesnem obdobju Jorgeja Simaa blaži z Nizozemcem Erwinom van de Looijem. Vesoljska kategorija so spet - Domžale. Tonči Žlogar je moštvo v prejšnji sezoni rešil pred izpadom iz lige, po prihodu "investitorjev" je službo vzel Emilio Millan, nato je ekipo na eni tekmi vodil Darko Birjukov, zdaj je trener spet Žlogar.
