Vse več pridelovalcev hrane se sooča s krajo kmetijskih pridelkov. Tako z manjšimi krajami kot z velikimi organiziranimi krajami celotnega pridelka ob koncu rastne dobe, krajo rejnih živali, orodja in mehanizacije. Kmetijsko-gozdarska zbornica je po napadu na starejšega kmeta julija letos pristojne pozvala, da kmetom zagotovijo večjo varnost. KGZS je pozval k večji prisotnosti policijskih patrulj na kmetijskih območjih, še posebno v času zrelosti pridelkov, ter vzpostavitvi sistema za hitro prijavo in obravnavo incidentov. Prav tako pozivajo k pripravi podpornih programov medsebojnega spoštovanja in razumevanja pomena kmetijske pridelave med prebivalci. "Ljudi je treba spomniti, da je pobiranje kmetijskih pridelkov v tujih nasadih in na njivah kraja," še dodajajo.
Storilci večinoma posamezniki, redko organizirane skupine
Lani je policija zabeležila skupno 287 prijav, leto pred tem pa 305. Največ prijav v zadnjih desetih letih je bilo 2016., ko so kmetje prijavili skupno 526 krae. Mednje sodijo majhne in velike tatvine živali, pridelkov, poljščin, kmetijskih proizvodov, orodja in strojev. "Vsekakor je najverjetneje prisoten tudi delež kaznivih dejanj, ki ni prijavljen. Velikost tega deleža je težko oceniti. Policija svetuje, da v primeru, ko ste oškodovani, pokličete policijo in podate prijavo," pojasnjujejo. V veliki večini primerov so storilci kaznivih dejanj posamezniki, zelo poredkoma policija zazna organizirane skupine. Tovrstne skupine so se v preteklosti pojavile predvsem v povezavi s tatvinami traktorjev, ki so jih izvajale vzhodnoevropske združbe.
287
prijav kraj kmetijskih pridelkov je bilo lani, leto pred tem pa 305
V letošnjem letu več kraj zelenjadnic zaznavajo v prekmurskem podjetju Panvita. "V preteklih letih so se dogajali incidenti v manjšem obsegu, medtem ko smo letos beležili kraje več sto kilogramov pridelkov, kot so kumare, bučke in lubenice. Zadeve smo prijavili in s tem se zdaj ukvarjajo pristojni organi," so pojasnili in dodali, da so takšni dogodki škodljivi tudi z vidika uničevanja rastlin, saj jih nepridipravi pohodijo in poškodujejo. "Naši nasadi in rastlinjaki so sicer jasno označeni, ograjeni in pod video nadzorom, a to nepridipravov ne ustavi. Ukradli so tudi nadzorno kamero," so še dodali.
Njiva kot samopostrežna
Na ptujskem in mariborskem kmetijskem zavodu so nam zatrdili, da o večjih incidentih kmetje letos niso poročali, manjše kraje pa utrpijo predvsem zelenjadarji. "Veliko je tega, ko ljudje mislijo, da je njiva ljudska, da je to od skupnosti. Pa razmišljajo, da če si oni utrgajo pet paprik, to kmeta že ne bo motilo. A kaj bi bilo, če bi vsi tako razmišljali," se sprašuje Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijskem zavodu Maribor. Vsako leto je tudi kak večji primer, ko denimo pridejo s kombijem in poberejo večje količine pridelka z njive ali pa čez noč požanjejo tujo njivo.
Za manjše tatvine denarna kazen ali zapor do enega leta
Policija obravnava tatvine poljščin, živali in opreme kot kaznivo dejanje Tatvine po 204. členu in velike tatvine po 205. členu Kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje tatvine, kjer si je storilec hotel prilastiti stvar majhne vrednosti, sta zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Majhna vrednost po določilih Kazenskega zakonika je vrednost ali nastala škoda do 500 evrov. Za tatvine majhne vrednosti je predpisano, da mora oškodovanec podati predlog za pregon. Če je bila vrednost ukradenega večja, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Za kaznivo dejanje velike tatvine je zagrožena kazen do pet let zapora. Policija zoper znanega storilca poda kazensko ovadbo. Nadaljnji postopek se vodi pred sodiščem. Policija nima podatkov o številu obsodb s tega področja.
Odmevnejši primer je bil pred leti na kmetiji Šlamberger v Zrkovcih, kjer so nepridipravi kmetu z njive odnesli večjo količino paprike. "Podal sem prijavo, a iz tega na koncu ni bilo nič. Še danes se mi kraje nenehno dogajajo, sicer manjše, a tega ne prijavljam več, saj nič ne dosežem," pravi Silvo Šlamberger. "Vedno kaj odnesejo. Papriko, krompir, zelje ..." našteva. Pojasni, da ne gre za organizirane akcije, pač pa da si večinoma ljudje naberejo nekaj zase. "Zgleda, da so to vsako leto isti ljudje. Vidim, da nam trenutno hodijo v rastlinjake po papriko, ker je ograja premaknjena, a policija kot da ne more nič. Po drugi strani pa se mi je zgodilo, da je policija enkrat prišla popisat mene, ko sem v nedeljo oral njivo, ker me je nekdo prijavil, da povzročam hrup," je razburjeno navedel. "Ljudje so danes čisto brezbrižni. Dogaja se nam tudi, da nekdo skozi okno avtomobila odvrže smeti na naše njive. Kar se tiče kraje pridelkov, pa se ljudje sploh ne sekirajo, če jih zalotiš pri tem. Tako je na primer pri koruzi, ki jo zdaj številni pečejo ob večerih. Raje bi videl, da bi stopili do mene in me vprašali, če lahko vzamejo nekaj storžev, in bi jim tudi dovolil. Ne pa zdaj, ko je njiva kot samopostrežna, kjer si vsak natrga, kolikor klasov želi. Ko to gledam, me kar malo boli."
Glede načrtovanega poostrenega nadzora so nam na policiji pojasnili, da so že vsakodnevno prisotni na varnostno bolj obremenjenih območjih. Ob ponavljajočih se kršitvah na določenem območju pa policija usmerja svoja prizadevanja v odpravljanje vzrokov za ta dejanja. Prav tako bo na sejmu Agra v zadnjem tednu avgusta skupaj s KGZS izvedla preventivne aktivnosti v povezavi s specifičnimi kaznivimi dejanji tatvin poljščin, hkrati pa bodo preventivne akcije tudi v vseh 13 območnih enotah zbornice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
