Strategija razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije, ki jo je 23. julija sprejela vlada, med drugim predvideva ustanovitev družbe oziroma holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti.
"Cilj strategije je, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma ter da sredstva tudi ostanejo doma," je na tiskovni konferenci ministrstva za obrambo poudaril minister Borut Sajovic. Minister pravi, da prejema številne podatke, kako dobro so se nekatera slovenska podjetja v zadnjih letih odrezala na mednarodnih razpisih, a kasneje to slovensko znanje "poceni kupi nekdo drug, mi pa te stvari drago kupujemo nazaj,". S tem, ko sredstva zadržimo doma, bo imela Slovenija možnost hitrih nabav in hitrega servisiranja, proizvodnjo, ki bo prinesla delovna mesta, krepil pa se bo tudi bruto družbeni proizvod, je izpostavil.
Kritike, ki spremljajo napoved ustanovitve obrambnega holdinga, je označil za nesmiselne. "Povsem izmišljeno je, da bodo preko gospodarske družbe, ki bo v državni lasti in bo zato ustanovljena, potekale nabave ministrstva za obrambo. Kdor je to zgodbo prodal javnosti, o tem sistemu očitno ne ve veliko. Vemo, da nabavna služba poteka preko ministrstva, in tako bo tudi ostalo," je zagotovil ter pozval k enotnosti in sodelovanju, "da iščemo stvari, ki nas vodijo naprej na bolje in k več varnosti za vse".
Teritorialne strukture za varnost doma
Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Pavlin je spomnil, da obrambna resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Na ministrstvu ob tem ocenjujejo, da bodo trije odstotki BDP za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju zadoščali potrebam po posodobitvi slovenske vojske za doseganje ciljev zmogljivosti, ki so pomembni tako za Nato kot tudi za razvoj slovenskih teritorialnih struktur, ki jih vzpostavljajo, je poudaril. Teritorialni del Slovenske vojske bo odgovoren za to, da zagotovi varnost državljanov na območju Slovenije, je dodal.
V zavezi, sprejeti v Haagu, je po besedah Pavlina sicer zelo jasno opredeljeno, da se bo leta 2029 naredil presek stanja, s katerim se bo ugotavljalo, ali so države članice zavezništva izpolnile svoje cilje. Pri tem ne gre le za izpolnjevanje finančnih ciljev, ampak tudi, ali smo "zgradili dovolj pomembne in močne vojaške zmogljivosti, ki lahko obranijo naše skupno zavezništvo," je poudaril.
Spomnil je, da se bodo izdatki za obrambo razdelili na dva stebra. V prvem stebru bo država zagotavljala sredstva za financiranje obrambnega sistema, zagotovitev ciljev in zmogljivosti za Nato ter razvoj prostorskih sil slovenske vojske. V drugem stebru pa je vse, kar bo država uporabila za odpornost države in družbe in za varnost prebivalcev, gospodarskih družb in države nasploh.
Holding za nekdanjega državnega sekretarja?
Zanimanje podjetij za sodelovanje pri raziskavah in razvoju obrambne industrije je veliko, je poudaril Sajovic. To je podkrepil s podatkom, da se je število podjetij v grozdu slovenske obrambne industrije v zadnjega pol leta povečalo z 80 na več kot 130. Zagotovil je, da v ministrstvu ne dajejo prednosti nobenemu od podjetij, temveč se bodo "morala dokazati z rezultati, delom, izkušnjami, inovacijami". Grozd slovenske obrambne industrije in obrambni holding, ki so mu pretekli teden prižgali zeleno luč na Slovenskem državnem holdingu (SDH), se po besedah Sajovica dopolnjujeta, "skupaj bosta tvorila celoto". Podjetja, ki so zdaj v grozdu, so pogrešala predvsem konkretno pomoč pri financiranju, zagonu proizvodnje, pa tudi pri prodaji in distribuciji izdelkov, je izpostavil.
Minister je poudaril, da imenovanje vodstva obrambnega holdinga ni v domeni ministrstva za obrambo, je pa prepričan, da bo zanimanje za to delovno mesto veliko. Sajovic ne vidi nobene povezave med zaposlitvijo nekdanjega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca na SDH, in ustanovitvijo obrambnega holdinga. Namigovanja v javnosti po mnenju ministra "nimajo zveze z realnostjo", ugotavlja pa, da v Sloveniji ni prav veliko ljudi, ki bi tako dobro poznali obrambni ustroj, kot ga Črnčec.
