Najprej osnove; kakšna je razlika med varovanjem posameznega osebka in vrste?
"Izvrstno vprašanje! V javnosti se pogosto enači vrednote, cilje in ukrepe za varovanje in ohranjanje narave s temi za dobrobit in zaščito živali. Vendar gre pravno, institucionalno in vsebinsko za povsem različna sistema, ki si lahko tudi nasprotujeta, kot je to primer delovanja društev za zaščito živali na področju 'varstva' medveda. Poslanstvo nekaterih teh društev, na primer AniMa, je 'opomniti ljudi, da so tudi živali živa in čuteča bitja, ki občutijo bolečino, mraz, lakoto, pa tudi dobroto, nežnost in ljubezen' in 'ozaveščati ljudi o pomenu sterilizacij in kastracij in o pravilnem ravnanju z živalmi'. Zavzemajo se tudi za ukinitev ali vsaj zmanjšanje odvzema (odstrela) medveda, kar je legitimno, razumljivo in kar spoštujem. Žal pa ne zmorejo izhajati iz argumentov in na primer razumeti, da se bo medved zaradi trenutne prepovedi ali strokovno nepodprtega zmanjšanja odstrela še pospešeno širil v bližino človeka, se številčno povečeval in se bodo posledično konflikti, tudi najhujši, le še stopnjevali. Taka situacija pa ne more biti trajna in sproži močno kriptično ubijanje (tj. krivolov), ki ga pri nas zdaj praktično ni, ali pa se, bolj verjetno, konča z radikalnimi odstreli za zmanjšanje populacije na vzdržno (ali še bistveno nižjo) raven. Oba scenarija sta v primerjavi stabilnega, racionalnega, učinkovitega, strokovno-znanstveno podprtega upravljanja, ki ga zagovarjam(o), bistvena grožnja ohranjanju populacije medveda in neprimerno slabša tako z vidika dobrobiti lokalnega prebivalstva kot tudi medveda. Konkretna društva z zasledovanjem svojih ciljev paradoksalno torej delujejo proti ohranjanju medveda.
Obratno pa varovanje vrste/populacije stremi k njenemu ohranjanju kot celote, na dolgi rok, z vsemi ključnimi biološkimi značilnostmi, vključno z rodnostjo in smrtnostjo. V primerih viabilnih populacij tako imenovanih problematičnih vrst (kot je tudi medved) je odstrel posameznih osebkov - lahko tudi znaten - (lahko) povsem legitimen in celo nujen ukrep za trajno varstvo populacije."
"Postavlja se vprašanje neodvisnosti odločanja ministra pred predsednikom vlade"
Kolikšna je gostota/velikost populacije medveda pri nas?
"Številčnost se je zadnjih 60 let praktično neprestano povečevala in pred tremi leti dosegla maksimum okoli 1100 medvedov. Zatem se je zaradi načrtno povečanega odvzema postopno zmanjševala in je letošnjo pomlad znašala okoli 954 medvedov (interval zaupanja 880-1050). Populacijske gostote lokalno presegajo 500 medvedov /1000 km2. So med največjimi oziroma kar največje znane za vrsto na svetu in na primer 30- do 50-krat višje kot v Skandinaviji. V javnosti precejšnjo zmedo, pa tudi prostor za manipulacijo prožijo sezonske spremembe številčnosti, ki so pri medvedu in številnih drugih vrstah precejšnje. Znotraj leta je številčnost medveda najmanjša pozno jeseni, tik pred zimskim spanjem. Pozimi se skoti nova generacija mladičev in se številčnost poveča v razmerju s 76 na 100 medvedov, potem pa se ta od pomladi do konca jeseni zaradi naravne in antropogene smrtnosti zopet manjša. Za upravljanje pa tudi spremljanje dosledno upoštevamo 'pomladansko' (in ne jesensko) številčnost, saj je to z več vidikov edino smiselno. Ta je torej, kot rečeno, letos okoli 950 medvedov."
Zakaj je odstrel medveda v Sloveniji potreben?
"Odstrel se primarno izvaja zaradi zmanjševanja in preprečevanja eskalacije konfliktov ljudi z medvedom. Medved bi, biološko gledano, lahko živel v praktično celotni Evropi, vključno z mesti. Edini faktor, ki vpliva na njegovo preživetje in realno razširjenost, je poleg hrane, ki pa je lahko v celotni Evropi najde dovolj, toleranca s strani človeka. Ta je omejena in v splošnem upada, ko se začno konflikti ljudi z medvedom povečevati. Gre za zelo krhko ravnotežje, ki ga znamo v Sloveniji dobro vzdrževati, kar se kaže v viabilni populaciji ob razmeroma malo konfliktih – oziroma je to veljalo do letos. Naša populacija je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Tako veliko in tako ohranjeno populacijo v geografsko majhni državi, v kateri živimo tudi ljudje, lahko smatramo kot nedvomen uspeh. Vendar pa je vse večje gozdne masive (neposeljene ali zelo redko poseljene s strani človeka) v dinarskem delu države že v celoti poselil medved. Ob naraščanju številčnosti se medved zaradi značilnih znotrajvrstnih mehanizmov lahko širi le še v območja v bližini naselij, kar neizbežno vodi v nagel porast konfliktov. Z odstrelom se to omejuje in se lokalne gostote medveda ohranja na vzdržni ravni. Odstrel je torej nujen ukrep tudi z vidika trajnega ohranjanja medveda."
Zakaj lahko blokade upravljanja z medvedom privedejo do težav, tak primer je denimo Slovaška, kjer so po napadih na človeka nastali hudi konflikti in je bil naposled zaukazan visok odstrel?
"Ne le, da lahko, ampak zagotovo privedejo do težav! Situacije brez odstrela v viabilnih populacijah ne morejo dolgo trajati, saj se številčnost medveda nujno povečuje (v Sloveniji na primer 16 odstotkov letno) in se vrsta prostorsko širi, kar sproži drastičen porast konfliktov, tudi najhujših, kot so napadi medveda na človeka s smrtnim izidom. Blokade prej ali slej privedejo do povečanega krivolova (kriptičnega ubijanja medvedov) ali pa do še bistveno večjega odstrela, ko se politika zamenja. To se je letos zgodilo na Slovaškem, kjer so zaradi hitrega porasta napadov medveda na človeka letos razglasili 'izredno stanje' in se lotili močne redukcije populacije medveda z odstrelom, pri čemer sodeluje celo vojska. Delno se to dogaja tudi v Romuniji, kjer pa se precej verjetno izvaja tudi znaten krivolov. V vseh drugih viabilnih populacijah medveda v Evropi se odstrel medveda izvaja redno."
Lahko nedavne konfliktne situacije že povežemo s preveliko številčnostjo populacije?
"Vsekakor! Konflikti, kot so stalna prisotnost medvedov v vaseh, strah velikega števila prebivalcev, bližnja srečanja z medvedi v naseljih ter porast 'lažnih' in tudi dejanskih napadov, se pojavljajo v številnih občinah oziroma območjih, ki so razmeroma gosto poseljena – tako z ljudmi kot tudi z medvedi. Marsikje že dlje časa vlada skoraj obsedno stanje. Prav v teh območjih bi bil odvzem medvedov največji, a se zaradi blokade oziroma zavlačevanja pri izdaji odločbe spomladi ni zgodil."
Kdo naj ukrepa? In kdo ni ukrepal?
"Stroka in tudi pristojno ministrstvo sta do tega leta podpirala sistem, ki predvideva zmanjšanje števila medvedov na približno 800 osebkov. Ta ciljna številka temelji na obsežnih podatkih in dolgoletnem znanju. Izkušnje namreč kažejo, da konflikti začnejo močno naraščati, ko številčnost preseže to mejo, medtem ko je pri tej populacijski velikosti medved še vedno varno nad pragom, ki bi ogrozil njegovo ugodno ohranitveno stanje. Letos je stroka predlagala odstrel 206 medvedov, kar bi omogočilo znižanje populacije do ciljne številke do leta 2027. Čeprav so bile strokovne podlage za letošnji odvzem pripravljene že pred pomladjo, resorni minister dovoljenja za odstrel ni izdal oziroma ga je izdal tako pozno, da je bilo zamujeno celotno pomladansko obdobje. Zatem je bilo dovoljenje sicer izdano, a raztegnjeno na dve leti – kar pa ima zopet povsem drugačne učinke od načrtovanih in bo rezultiralo v nadaljnjem povečevanju številčnosti medveda, njegovem prostorskem širjenju v območja blizu človeka in porastu konfliktov.
Čeprav so konflikti vedno vsaj deloma tudi stvar naključja, je bila njihova porast v pomladanskem in poletnem času letos povsem predvidljiva. Za to torej neposredno nosi odgovornost resorni minister. Treba pa je spomniti, da je bil prejšnji okoljski minister, gospod Brežan, ki ni sledil navodilom predsednika vlade glede odstrela medveda, kmalu zatem razrešen. Enako se je zgodilo s kmetijsko ministrico, ki ni sledila navodilom glede odstranitve tujerodne, a invazivne vrste – nutrije. V tem kontekstu se postavlja vprašanje neodvisnosti odločanja ministra pred predsednikom vlade. Kakor koli že, sprejemanje takšnih odločitev, ki so v nasprotju s strokovnimi podlagami in so preverjeno škodljive za varstvo medveda in za dobrobit človeka, je enostavno nedopustno."
Pa še - zakaj sterilizacija ni ustrezna metoda za zmanjševanje števila medvedov? Kaj pa ulov in nato preselitev?
"Deli javnosti, zlasti predstavniki nekaterih društev za zaščito in dobrobit živali kot alternative odstrelu predlagajo rešitve, ki pa to v resnici niso. Predlagajo na primer preselitve, sterilizacijo in prepoved (odvračalnega) krmljenja medveda. S prepovedjo krmljenja bi le še povečali potrebo po odstrelu medveda in znižali njegovo ciljno številčnost. Ukrep namreč znižuje konflikte. V sodobnih raziskavah tudi ni nobenih dokazov niti indicev, da bi (odvračalno) krmljenje pri nas večalo rodnost in manjšalo smrtnost medveda, kot se špekulira. Preseljevanje medvedov v tuje države kot ukrep zmanjševanja številčnosti je iluzorno, saj se je pri vseh naših dosedanjih preselitvah v nekaj desetletjih skupaj preselilo kak ducat medvedov, pri odvzemu pa se vrtimo pri številki okoli 200 letno. Različne oblike sterilizacije se uporablja za vrste škodljivcev, kot so na primer miši, podgane, mestni golobi, žuželke in, lokalno, pri večjih vrstah v urbanem okolju. Sterilizacija medveda na populacijskem nivoju, kot jo predlagajo, je s tehničnih in logističnih vidikov (v varni obliki) povsem neizvedljiva, z mnogih vidikov tudi povsem nesprejemljiva in bi bila svetovni unikum. Ne rešuje tudi osnovnega problema, saj bi sterilizirani medvedi še vedno lahko prožili konflikte. Gre torej za zavajanja z nerealnimi alternativami, ki so do razumnih ljudi podcenjujoča."
