"Danes je po več desetletjih prišlo do ugriza modrasa s smrtnim izidom. Izogibajte se kačam. V primeru ugriza čim prej pokličite pomoč na 112," so sporočili s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, kjer zdravijo vse vrste akutnih in kroničnih zastrupitev. Novico je na omrežju X potrdil tudi vodja centra, prof, dr. Miran Brvar, ki je več podrobnosti o tragičnem dogodku predstavil ob 11. uri: "V ponedeljek je na Gorenjskem 80-letno gospo med sprehodom v roko ugriznil modras. Približno 20 minut po ugrizu je izgubila zavest in začela težko dihati. Ob prihodu reševalcev se je njeno stanje hitro slabšalo. Kljub umetnemu dihanju in oživljanju je umrla še pred prihodom v bolnišnico."

Opozoril je še, da pri starejših ljudeh, ki imajo že prisotne kronične bolezni, kot so ateroskleroza, sladkorna bolezen, srčno popuščanje, bolezni srčnih žil ter kronična obstruktivna pljučna bolezen, lahko ugriz strupenjače povzroči nevarno znižanje krvnega tlaka in motnje srčnega ritma. "V takšnih primerih lahko pride tudi do zastoja dihanja in srca," je opozoril.

30 let brez smrtnega primera

Prav tako je Brvar pojasnil, da v zadnjih 30 letih v Sloveniji ni bilo smrtnega primera zaradi ugriza modrasa. Lani so obravnavali 24 ugrizov modrasa in gada - 17 bolnikov je v UKC Ljubljana prejelo protistrup, nekaj primerov pa so obravnavali tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, od katerih sta po Brvarjevih besedah dve strupeni - gad in modras. Slednji je najbolj strupena kača, ki živi v Sloveniji, in hkrati ena najbolj prepoznavnih zaradi značilne rožičaste izbokline na smrčku, po kateri se tudi loči od drugih vrst. Odrasli modrasi lahko zrastejo do enega metra, njihovo telo je čokato in močno grajeno. Barva telesa je odvisna od spola, samci so običajno sivo-modrikasti, samice pa rjavkaste. Po hrbtu poteka izrazita temna cik-cak proga, ki je eden od prepoznavnih znakov te vrste. Prepoznaven je po svoji trikotni glavi, jasno ločeni od vratu, ter pokončnih zenicah, podobnih tistim pri mačkah. Najpogosteje ga najdemo na suhih in sončnih območjih, kot so kamnita pobočja, skalnata pobočja v višjih legah, gozdni robovi in vinogradi. Kača je najbolj dejavna spomladi in zgodaj poleti, ko se segrejejo tla

"Ob ugrizu je najprej treba poskrbeti za lastno varnost in takoj poklicati številko 112. Oseba, ki jo je ugriznila kača, naj ostane čim bolj mirna, saj gibanje pospeši širjenje strupa po telesu,” je dejal Brvar.

Poudaril je, da odstranimo ves nakit na prizadetem udu: uro, zapestnice, prstane in rano sterilno obvežemo ter hladimo z obkladki. "Ud imobiliziramo (na primer z vejo ali pohodno palico) in ga namestimo nižje od srca. Zelo pomembno je, da čim prej organiziramo prevoz v bolnišnico. Če je kraj nesreče v gorah ali težko dostopen, lahko za pomoč zaprosimo gorske reševalce in helikoptersko posadko," je še dejal.

Zdravniki še opozarjajo: zastrupljena oseba naj ne pije alkohola. Nikakor ne nameščajte prevez nad ugrizom, ne režite kože, ne izsesavajte strupa in ne izžigajte rane, ti ukrepi so lahko celo škodljivi.

"Ljudje kačam nismo plen"

Pogovarjali smo se tudi z Brankom Kolarjem iz mariborskega Akvarija-terarija, ki ga je lani ugriznila klopotača. Pojasnil je, da pri ugrizu kače običajno ne gre za nameren napad, temveč za splet nesrečnih okoliščin: "Leta že opozarjamo ljudi, da so kače naši naravni zavezniki. Mi nismo njihov plen. Če imajo možnost, se bodo umaknile, če pa se počutijo ogrožene, se branijo."

"Splošno priporočilo za obisk manj obljudenih krajev je, da hodimo glasno in s trdnim korakom. Če slučajno srečamo kačo, ji omogočimo, da se sama umakne, kar bo tudi storila. Če pa vanjo drezamo z vejo ali palico, bo seveda reagirala,” je poudaril Kolar. V primeru ugriza pa svetuje predvsem ohranjanje mirne glave: "Najpomembnejše je, da ostanemo mirni. Ne izsesavamo rane, prav tako ni potrebe, da bi v mesto ugriza zarezovali z nožem. Človek mora ostati kar se da miren, saj panika pospeši krvni obtok in s tem širjenje strupa."

Po Kolarjevih besedah okoli 90 odstotkov ljudi po ugrizu sploh ne potrebuje protistrupa, ta je potreben le pri hujših primerih. V večini primerov zadostujejo protibolečinske terapije. "Težava lahko nastane pri ljudeh, ki so alergični na strup. V teh redkih primerih je lahko ugriz tudi usoden," še dodaja.