Sobotno popoldne je bilo v središču Maribora v barvah mavrice. Lezbijke, geji, transspolne, biseksualne in kvir osebe so zavihteli pisane zastave in se z glasnimi vzkliki podali po mariborskih ulicah s sporočilom, da imajo tudi drugačni pravico živeti svobodno, sprejeto in varno. Pa tudi, da se skupnost LGTBQI plus ne bo umikala pred naraščajočo nestrpnostjo, ki se v Mariboru kaže s sovražnimi grafiti, uničevanjem mavričnih zastav in tudi z nasiljem nad posamezniki, ne nazadnje na pretekli paradi.
Četrta parada ponosa v Mariboru je bila zato pod sloganom Preglasimo sovraštvo. "Sovraštva je dovolj! Čas je, da mu postavimo jasno mejo na spletu, v javnem prostoru, v šolskih prostorih, na delovnem mestu, v osebnem okolju!" je zbrane na Trgu svobode nagovorila Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, organizatorja parade. Nato je množica okoli 350 udeležencev krenila proti Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, kjer pa je bilo kar napeto, saj se je na robu Trga svobode zbralo kakih trideset v glavnem mladih fantov, ki so glasno skandirali proti paradi. A je mimohod minil brez incidenta, saj je bilo varovanje parade močno poostreno.
"Strah me je v Mariboru biti to, kar sem"
Udeleženci parade se za protest na drugi strani niso pretirano menili. Svoje barve je zastopalo kar nekaj društev LGBTQI, posameznikov iz Maribora in vse Slovenije ter tujcev. Med njimi tudi Madžarki, ki sta se čez ramena objeti pozibavali v ritmu glasbe in prešernega vzdušja. "Nedavno sva se poročili, v Sloveniji sva na medenih tednih. Moja bivša je iz Maribora, povedala mi je za parado, zato sva izkoristili to prijetno naključje in prišli," je povedala Dorottya Rédai in spomnila, da je parada ponosa na Madžarskem prepovedana. "Ampak vseeno jo bomo imeli. In imela bo velikansko udeležbo, ker so ljudje zaradi zatiranja zelo razburjeni," je dejala sogovornica, sicer članica madžarskega Lezbičnega združenja Labrisz.
Mavrični dan s predsednico države
Založba VigeVageKnjige v sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije, Mirovnim inštitutom, Legebitro, Zagovornikom načela enakosti in MKC Maribor v ponedeljek, 9. junija, organizirajo Mavrični dan v Mariboru. "Njegov namen je izobraževati in osveščati ter opozarjati na nedopustno sovraštvo do manjšin v družbi," je povedala Anja Zag Golob, glavna urednica založba VigeVageKnjige, sicer lastnica knjigarne Mariborka, kjer so se lani odvili homofobni napadi. Dogodek bo z dvigom mavrične zastave ob 11.00 otvorila predsednica države Nataša Pirc Musar, povabljen je tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Ob 11.30 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor sledi javna razprava s Pirc Musar, dr. Barbaro Rajgelj, dr. Romanom Kuharjem, dr. Borisom Vezjakom, Simono Muršec in Anjo Zag Golob. Dopoldne bodo potekale še interne strokovne in izobraževalne delavnice za zaposlene na Mestni občini Maribor in dijake, dan pa se bo zaključil pred knjigarno Mariborka z večernim koncertom s pevcem Tschimyem ob 19. uri.
"Pomembno je, da se člani skupnosti LGBTQI parade udeležimo. Ne toliko zaradi nas samih, ampak za tiste, ki jih ne vidimo, torej tiste, ki ne vedo, kaj čutijo, kdo so. Na ta način lahko vidijo, da se ni treba skrivati, da je okej živeti skladno z resnico, s tem, kdo si. Zna pa to biti težko, a je vredno," je povedal Matic Lipovnik. Po njegovih besedah biti gej v Mariboru še vedno ni lahko, saj je prisotne še precej nestrpnosti. Tako na to, da bi se s svojim fantom na ulici držal za roko kot vsi "običajni" pari, še pomisli ne. Naleteli smo tudi na javnosti dokaj poznano transspolno učiteljico Lucienne Beatrice Krstovo iz Maribora. "Še posebej v današnjih političnih razmerah je pomembno pokazati, da smo tu in da ne bomo šli nikamor. Vsako bitje, dokler ne škoduje drugemu, si zasluži živeti," je dejala in še dodala, da je mesto ob Dravi zelo netolerantno: "Nikamor si ne upam sama brez spremstva, brez fanta. Vsi pogledi in obsojanja niso fajn, še vedno pa bolje to, kot da bi vame metali kamne."
Minister Maljevac: "Vem, kaj pomeni skrivati se, čutiti sram"
Parade, na kateri je bila večkrat izražena tudi podpora Palestini, se je udeležil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki se je opredelil kot član skupnosti LGBTQI. "Vem, kako je, ko ti v mladosti rečejo, da nisi dovolj. Vem, kaj pomeni skrivati se, čutiti sram tam, kjer bi moral čutiti ljubezen. In vem, kako zdravilna je skupnost, kako nujno je, da si povemo, da ljubezen ni privilegij, je pravica," je povedal.
Veliko pozornosti je pritegnila Isobel Sophie Schneider, kvir feministična aktivistka iz društva Lez Get Together, ki je bila vodja obhoda po mariborskih ulicah. Opozorila je na varnostni napotek, naj udeleženci po koncu dogodka skrijejo mavrične zastave, oblačila in drugo, kar bi lahko razkrilo, da so bili prisotni na paradi ponosa. "To je v teh časih nujno priporočilo, ki pa nas zelo žalosti. Da moramo sneti našo mavrično značko, naše lezbične zapestnice in skriti naše trans ali nebinarne zastave samo zato, da lahko pridemo domov varno, kaže, da je z našim svetom nekaj hudo narobe," je na govorniškem odru, kjer se je zvrstil tudi kulturni program, povedala Schneider.
