Obrt in podjetništvo: Med 139 zahtevami premierju in strankam tudi znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo

Najpomembnejše med kar 139 zahtevami slovenske obrti in podjetništva bodo predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) predstavili na jubilejnem Forumu obrti in podjetništva sredi maja v Ljubljani. Predočili jih bodo tako predsedniku vlade Robertu Golobu kakor tudi predsednikom političnih strank. Glede na to, da se bližata julij in obvezno plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za delodajalce in zaposlene, je med glavnimi zahtevami znižanje predvidenega obveznega prispevka. Tudi tokrat v OZS opozarjajo na razvojno kapico in z njo povezano spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, spremembo pravilnika o ročnem premeščanju bremen, zmanjšanje pokrivanja števila bolnišničnih dni in hitrejše pridobivanje soglasij ter dovoljenj za umeščanje objektov v prostor. Širši konsenz za prihodnost konkurenčnega gospodarstvaBlaž Cvar, predsednik OZS, od premierja in političnih strank glede na volitve prihodnje leto pričakuje zanimive odgovore. "Od predsednikov strank, ki se bodo borile za mesta v parlamentu, želimo namreč slišati, kaj lahko obrt in podjetništvo pričakujeta v naslednjem mandatu. V zahtevah so strnjeni predlogi več kot 30 sekcij in panog, od mizarjev do avtoprevoznikov ... Žal naše analize kažejo, da je realizacija zahtev iz leta v leto bolj pičla. Letos bomo nekaj kljukic sicer naredili, na primer pri zakonu o evidentiranju delovnega časa," za Večer pojasnjuje prvi mož OZS in na vprašanje, kaj najbolj žuli obrtnike in podjetnike, odgovarja, da prav obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki v primeru samostojnih podjetnikov znaša kar dva odstotka. "Kljub temu da se čas izteka, pričakujemo, da se pojasni, kam bo ta denar šel, in da se ga pobere toliko, kot se ga porabi, saj po projekcijah ugotavljamo, da se tu nekaj ne ujema. Upamo na konsenz, saj bodo odločevalci v zagati, če bodo morali pred volitvami polagati račune."Blaž Cvar še apelira na vladajoče, da ustavijo vse dodatne napovedane obremenitve, kot je davek na nepremičnine s predlagano nerealno visoko stopnjo obdavčitve in na premoženje, če resnično želimo razbremeniti plače. "Skupne obremenitve na neto plačo so v samem vrhu držav EU in spodjedajo konkurenčnost, ki je v današnjem geopolitičnem trenutku zelo pomembna. Torej, nehajmo obremenjevati delodajalce in skušajmo s širšim konsenzom krojiti prihodnost konkurenčnega gospodarstva s čim manj obremenitvami za polnjenje proračuna, iz katerega se vedno več črpa." Postopno višanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, začenši z 0,2 odstotkaGlede obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo OZS ministrstvu za solidarno prihodnost Simona Maljevca (Levica) predlaga znižanje prispevka ter postopno uveljavljanje tega prispevka. Po predlogu OZS bi julija prispevek znašal 0,2 odstotka za delodajalca in 0,2 odstotka za delavca (namesto 1 odstotka za delodajalca in 1 odstotka za delavca). Prihodnje leto bi se prispevek povečal na 0,3 odstotka, leta 2027 pa bi naredili izračune, ali pobrani denar zadošča za dolgotrajno oskrbo in ali se porablja namensko. "Tudi obrtniki in podjetniki smo za to, da prispevamo za starejše. Bega pa nas, ali res danes potrebujemo 350 milijonov evrov. Podjetniki moramo načrtovati svoje produkte in storitve skupaj s stroški, tu pa je preveč nejasnosti. Če bo za oskrbo na domu več denarja, bo občinam ostalo več," meni Peter Pišek, podpredsednik OZS. "Tisti, ki bodo izvajali storitve dolgotrajne oskrbe, so ključni, ne kader na vstopnih točkah. Da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe ni, vemo že danes. In tudi mi, rokodelci, bomo plačevali dva odstotka za prispevek, pa se še ne ve, kdo bo to izvajal," je kritičen Jernej Bortolato, predsednik sekcije za domačo in umetnostno obrt."Zimzelena" razvojna kapicaV OZS se zavzemajo tudi za spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov. Postrežejo s primerjavo, da imajo nekatere države članice EU ničelno dohodninsko stopnjo tudi za dohodke do 11.000 evrov in več. V Sloveniji pa najnižja dohodninska stopnja zajema dohodke do zneska 9210 evrov in je obdavčena s 16 odstotki, so zapisali med zahtevami. Predlagajo, da se razpon prvega razreda dohodninske lestvice zviša na 11.000 evrov in obdavči z ničelno dohodninsko stopnjo. V OZS predlagajo še znižanje prispevkov delodajalca in delojemalca, predvsem za visoko kvalificiran in izobražen kader ter napotene delavce. Vzpostavitev socialne oziroma razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca pa predlagajo v višini 2,5-kratnika povprečne plače. Ter da se dodatki za nadurno, nedeljsko in praznično delo oprostijo plačila prispevkov.Glede na to, da se v več dejavnostih ročnemu premeščanju ni moč izogniti, denimo v gradbeništvu, trgovini in pri delih na terenu, sprejeti pravilnik tem delodajalcem prinaša težave pri iskanju rešitev, potrebnih v primeru izračunanih visokih obremenitev. Zato v OZS predlagajo, da se tabele povzamejo po originalni nemški KIM-metodi. "Pravilnik naj se ponovno odpre, določijo naj se sprejemljive rešitve ter uvede dovolj dolgo prehodno obdobje, ki bo omogočilo prilagoditev gospodarstva. Ocenjujemo, da bo pravilnik v sedanji obliki ogrozil številna mala podjetja, kot so denimo podeželske trgovine, ki pogosto poslujejo na meji donosnosti," še utemeljujejo zahtevo. Med zahtevami vladi je tudi, da mora finančno breme nadomestil v času bolniškega staleža preiti z delodajalca na ZZZS že po 20 delovnih dneh. Po zdajšnji zakonski ureditvi gredo nadomestila v breme delodajalca prvih 30 delovnih dni (praktično 42 koledarskih dni), kar je absolutno predolgo. Enako naj velja tudi za samozaposlene osebe in družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe. Zahteve OZS v številkah: 30 sekcij in panog je oblikovalo zahteve obrti in podjetništva. 11.000 evrov je predlog prvega razreda dohodninske lestvice, ki ne bi bil obdavčen. Vzpostavitev socialne oziroma razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca v višini 2,5-kratnika povprečne plače. 20 delovnih dni bolniškega staleža namesto dosedanjih prvih 30 naj gre v finančno breme delodajalca.Slovenija z eno najvišjih rasti davčnih obremenitev plač Delež davkov in prispevkov v plači, v breme tako delodajalca kot delavca, je lani v članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za posameznika s povprečno plačo, ki nima otrok, v povprečju znašal 34,9 odstotka. To je 0,05 odstotne točke več kot leto prej. Višja kot za eno odstotno točko je bila ta rast le še v Sloveniji (1,44 odstotne točke), in sicer zaradi uvedbe pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih. Najvišje je bilo davčno breme za samske zaposlene lani v Belgiji (52,6 odstotka), Nemčiji (47,9 odstotka), Franciji (47,2 odstotka), Italiji (47,1 odstotka) in Avstriji (47,0 odstotka). Takoj za prvo peterico se je uvrstila Slovenija, kjer je lani davčno breme znašalo 44,6 odstotka. V Sloveniji se je precej povečalo tudi davčno breme za družine z dvema otrokoma, in sicer za 1,96 odstotne točke, na 37,8 odstotka. (sta)GZS poziva k nujni razbremenitvi stroškov dela Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ob objavi podatkov OECD, po katerih je imela Slovenija lani drugo najvišjo rast davčnega primeža plač, vnovič pozvali k razbremenitvi stroškov dela. Spomnili so, da so že februarja pripravili več predlogov na področju socialnih prispevkov in dohodnine, ki bi prinesli višje plače in večjo konkurenčnost. Dodali so, da bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023-2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov prikrajšani za 3600 evrov neto. Za zaposlene z dvakratnikom povprečne plače so ta izpad prihodkov izračunali v višini 5200 evrov. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila, da obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije. "Takšno poslovno okolje in obremenitve z vedno večjimi javnimi stroški vodijo le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh," je zapisala v sporočilu za javnost. (sta)

Obrt in podjetništvo: Med 139 zahtevami premierju in strankam tudi znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo

Srečko Klapš

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano