Še pred izrekom sodbe prvaku največje opozicijski stranke na celjskem sodišču se je med privrženci Janeza Janše in njegovimi nasprotniki že pošteno kresalo. Še posebno zato, ker so Janševi podporniki izkoristili dejstvo, da je veliki petek, torej dan, ko je po verskem izročilu na križu trpel in umrl Kristus. Za prav takega mučenika so desničarji še pred sodbo prikazali svojega velikega vodjo, sodišče pa kot Poncija Pilata, ki je Kristusa dal pribiti na križ. Janša pa - kot je to običaj že pri vsakem sodnem postopku, s katerim se sooča - je že pred dnevi seveda izpostavljal vlogo "krivosodja" pri poskusu njegove politične likvidacije. Bolj kot na verski praznik je prvak SDS sicer s prstom pokazal na parlamentarne volitve prihodnje leto, kjer računa na zmago, a bi ga pravnomočna obsodba lahko onemogočila. A tudi tega, da ga vsak sodni postopek pri nečem onemogoča, smo pri Janši že vajeni. Za njega pač ni pravega trenutka, ko bi se lahko razsojalo, ali je storil nekaj nezakonitega ali ne. In vlogo mučenika, za kar se je označil tudi sam, v političnem prostoru spretno izkorišča, tudi s širjenjem po zagotovilih celjskega sodišča ponarejene vnaprej napisane obsodbe, zaradi česar so njegovi privrženci, ki o kakršnemkoli ponaredku ne želijo slišati ničesar, na nogah.
Sodišče je z oprostilno sodbo Janši vzelo kar nekaj vetra v jadra
Zdaj mu je sodišče z oprostilno sodbo vzelo kar nekaj vetra v jadra. Ni bila popolnoma zgrešena ena od še pred sodbo prebranih misli, da bi Janšo najbolj prizadelo, če ne bi bil obsojen. Kajti zdaj mu je - vsaj začasno - iz rok padlo močno orožje, s katerim že desetletja neusmiljeno strelja. O tem, kako je sodišče orodje v rokah (leve) politike. Za njegove nasprotnike bi bila sicer izrečena obsodba največji dokaz neodvisnosti sodstva, ker to ne bi podleglo pritiskom, ki so se od Janše in njegovih privržencev vsuli po sodišču v zadnjih dneh, tednih in mesecih. Tudi v obliki neprijavljenih zborovanj pred celjsko sodno stavbo. Prizori, ki smo jih bili v času procesa Patria sicer vajeni pred ljubljansko sodno palačo. Janši je na veliki petek tako padel scenarij o vnaprej napisani sodbi, kar je pomenilo svojevrstno blamažo za tiste, ki so to širili. Tudi za njega samega.
Da na oprostilno sodbo ni bil nihče pripravljen, so bili zgovorni tudi plakati, ki so jih janšisti v Celju nosili v rokah. Pa tudi nastop za zdaj oproščenega politika, ki še daleč ni bil tako razgret kot predhodni, ko se je prikazoval kot mučenik. Da gre za zmago v narekovajih in da boj še ni končan, saj so "tukaj še drugi, ki so v podobnih postopkih", je dejal po sodbi, katere obrazložitev, kar je prav tako nazorno, niti ni želel poslušati. A mojstri spinov se seveda ne dajo: da je bila odločitev zdaj takšna, kot je, prav zato, da se sodišče opere pred vnaprej napisano sodbo.
Toda izrečena oprostilna sodba še ni pravnomočna. Tožilstvo zagotovo ne bo vrglo puške v koruzo in se bo pritožilo. Glede na dosedanje trajanje primera Trenta se kaj lahko zgodi, da pravnomočne sodbe tudi ne bo, da se bo ponovil primer Patria, kjer je na koncu nastopilo zastaranje. Kar je seveda najslabše, kajti pravnega epiloga o krivdi tako ni. Takšen rezultat pa je potem seveda mogoče s pridom zlorabljati na obeh političnih polih, še posebno v predvolilnih bojih.
