Sodni senat celjskega okrožnega sodišča, ki ga vodi sodnica Cvetka Posilović, je v zadevi Trenta izrekel oprostilno sodbo vsem trem obtoženim. Branko Kastelic, nekdanji direktor Imos, d. d., prvak SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša in Klemen Gantar, nekdanji direktor podjetja Eurogradnje, tako niso krivi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri prodaji nekdanje Janševe parcele v Trenti. Tožilec Boštjan Valenčič, ki je v zaključni besedi dejal, da "gre za tipični primer korupcije med podjetjem Imos in Kastelicem kot direktorjem in Janezom Janšo, ki je bil tedaj predsednik vlade", je zahteval za Kastelica za kaznivo dejanje zlorabe položaja, za Janšo pa za pomoč pri tem kaznivem dejanju dve leti zapora, za Gantarja pa pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let. Obramba je predlagala oprostitev obtoženih, ker da niso krivi.
Tožilstvo se bo pritožilo
Po razglasitvi oprostilne sodbe v zadevi Trenta je tožilstvo napovedalo pritožbo. Tožilec Boštjan Valenčič je povedal, da ga je sodba zelo presenetila, glede na dokaze v spisu da je pričakoval obsodilno sodbo. Ko prejmejo pisno obrazložitev sodbe, se bodo nanjo pritožili, je napovedal.
Valenčič meni, da je sodba oprostilna predvsem zaradi višine cene Janševega zemljišča v Trenti, ki naj bi bila dosežena v prodajnih pogodbah. "Izvedenka, ki je izdelala cenitev za podjetje Imos leta 2003, je to ceno postavila pri 20.000 evrih, ampak ta cenitev sodišča očitno ni prepričala," je dejal Valenčič.
Na vprašanje, ali lahko modificira obtožnico med pritožbo, je pojasnil, da je bila obtožnica že modificirana na enem izmed narokov, in takšna bo ostala tudi v pritožbenem postopku. (STA)
Janša je po izreku sodbe zapustil sodno dvorano in ni poslušal obrazložitve. Nagovoril je podpornike pred sodiščem. Dejal je, da je bila po skoraj 15 letih "zasliševanj, procesov, medijskega blatenja, kraje zdravja in življenja, svobode in časa" izrečena oprostilna sodba. "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas. Zato najprej vam iskrena hvala na ta veliki petek," je še dodal in se zahvalil tudi svoji družini, ki da je "veliko pretrpela in mi stala ob strani".
"Ta zmaga danes je v narekovajih in naš boj tukaj ni končan. Ker so drugi, ki so v podobnih postopkih. Sodnik Radonjić je eden redkih, ki je sodil pošteno. Polovica mojih kolegov iz zadnje vlade, ki je reševala v času covida zdravje in življenja, je v raznih postopkih," je v nagovoru poudaril Janša.
Vrhovno sodišče: Kritike dela sodišč so presegle mejo sprejemljivega
"V luči dogodkov v tem tednu" predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević ponovno opozarja na spoštljiv odnos do sodne veje oblasti in sodnikov pri opravljanju njihovega poklica. Nezadovoljstvo z delom sodišča v posamezni zadevi ne sme voditi v oviranje dela sodišč ter v diskreditacijo in spodkopavanje zaupanja v sodstvo in pravno državo s širjenjem zlonamernih anonimnih pisanj.
Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča so kritike v zvezi z delom sodišč v zadnjem obdobju presegle mejo sprejemljivega, saj gre pri tem velikokrat za spodbujanje k nespoštovanju sodnih odločitev in s tem k rušenju pravnega reda. Po tej plati gre zagotovo za dogajanje, ki zadeva družbo kot celoto in zahteva odziv tudi pri najvišjih predstavnikih drugih vej oblasti, ocenjuje Đorđević, so sporočili z vrhovnega sodišča. (va)
"Na slovenskih sodiščih je na stotine ljudi, pa tam nikoli ne bi smeli biti. Če ne zaradi drugega, zato ker postopki trajajo deset, petnajst let. Pravica odložena je pravica odrečena, ne glede na to, kaj je na koncu. Zato se naš boj danes šele začenja," je povedal Janša in od zbranih požel aplavz ter vzklikanje njegovega priimka.
Po drugi strani pa po njegovih besedah v postopkih "ni nekaterih, ki bi morali biti". Omenil je "ministrico, ki je podpisala pogodbo za nakup stavbe na Litijski". Spet je ocenil, da je v sodstvu veliko krivosodja, čeprav niso vsi sodniki slabi. "Če je to neodvisen sistem, naj se očisti," je pozval.
Omenil je tudi referendum o dodatkih k pokojninam za izjemne dosežke na področju kulture. Po njegovih besedah se je prvič zgodilo, da je oblast pozvala k bojkotu referenduma, za katerega so v SDS zbrali podpise več kot 47 tisoč državljanov. Svoje privržence je pozval, naj gredo volit.
Svoboda in Levica o maršu na sodišče, Tonin o levih omrežjih
"Ne komentiramo sodb, veseli pa smo, ko naš pravosodni sistem deluje in ko se s tem, da se postopki zaključijo, dobijo epilog, krepi zaupanje v pravno državo," se je odzvala poslanka največje vladne stranke Gibanja Svoboda Lucija Tacer. Obenem je izpostavila, da obstaja razlika med tem, da se ljudje zbirajo in protestirajo, da izrazijo nezadovoljstvo s posameznimi javnimi institucijami, in med "političnim shodom, ki ga organizira ena politična stranka in je pred sodiščem v tistem trenutku, ko sodišče odloča o konkretni zadevi". To je politični pritisk ali vsaj poskus pritiska na neodvisno sodišče, je opozorila. Ali je tudi pri odločanju v zadevi Trenta deloval pritisk s shodi Janševih podpornikov pred sodiščem, pa poslanka Svobode pravi, da o tem ne bo špekulirala, saj verjame, da so na slovenskih sodiščih strokovni ljudje, ki opravljajo svoje delo. "Zdi se mi pa skrajno neprimerno, da politiki, in v tem primeru so bili politiki tudi obtoženi, insinuirajo, da naj bi imeli tudi protesti vpliv na odločitev.
"Kar nas lahko zelo skrbi, je marš na sodišča, marš Janševih podpornih množic na sodišča, ta masovni pritisk na neodvisno sodstvo. Pod takim pritiskom, si predstavljam, ni lahko delati, ampak ne morem presojati, ne morem soditi, kakšen vpliv ima to," se je odzvala poslanka Levice Nataša Sukič. "Sodbe sodišč sprejemamo, vendar ne pozabljamo, da je politična odgovornost širša od zgolj pravne," so se odzvali v SD.
Predsednik opozicijske NSi Matej Tonin, ki je bil zadnje čae na bojni nogi z Janšo, se je oglasil na omrežju X: "Dvajset let izčrpavanja po sodiščih zato, da se ugotovi nekaj, kar je očitno - obtožbe v zadevi Trenta so bile neosnovane. Vedno bolj očitno postaja, da vplivna leva omrežja sodstvo iz ozadja zlorabljajo za pregon političnih nasprotnikov." (STA, va)
Kaj je očitalo tožilstvo?
Spomnimo: tožilstvo je Janši očitalo, da je leta 1992 za 350.000 tolarjev (1460 evrov) kupil sporno parcelo, kjer je bilo možno graditi le na ruševinah, in jo marca 2005 prodal podjetju Eurogradnje za 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Eurogradnje so nato zemljišče 3. maja 2005 prodale podjetju Imos za 146.000 evrov. Že istega leta, torej 31. marca, je Imos Janši za 236.100 evrov prodal trisobno stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani, Janša pa naj bi si bil pri nakupu pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti. Janša je po mnenju tožilstva nakup stanovanja financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka mu je družba podarila preko navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem in propadajočo kmetijo v Trenti, ki naj bi ga po mnenju tožilstva precej preplačala. Imos je kasneje parcelo na dražbi za 127.500 evrov naprej prodali Damjanu Podjedu.
Tik pred koncem sojenja je tožilstvo malenkost modificiralo obtožnico, a le v delu, ki se nanaša na prvoobtoženega Kastelica. Gre za avans v višini 200.000 evrov, ki ga je Imos namenil Eurogradnjam za projekt v Fiesi, ki ni bil nikoli obračunan, tožilstvo pa je prepričano, da je šlo za navidezni avans, saj naj bi bil Imos prav s tem denarjem omogočil Eurogradnjam nakup Janševega zemljišča v Trenti. Janša parcele ni prodal neposredno Imosu, temveč podjetju Eurogradnje, ki je bilo samo posrednik, saj so Janševo parcelo kmalu prodali prav Imosu, trdi tožilstvo. "Ni očitek tožilstva, da je Janez Janša sporno parcelo v Trenti kupil poceni in nato dobro prodal. Ampak je očitek, da je od Imosa dobil darilo za drugi obrok stanovanja na Komenskega v Ljubljani, ki ga torej ni sam plačal, posel pa so zapakirali v prodajo parcele v Trenti," je še v zaključni besedi poudaril tožilec Valenčič.
