Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila pravnomočne ugotovitve glede ravnanja podžupana Mestne občine Maribor Sama Petra Medveda. Ugotovila je, da je podžupan v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o svojem ravnanju zavajal javnost, s čimer je kršil integriteto, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zavrnilo tožbo obravnavane osebe, so sporočili iz KPK. Komisija bo tako na župana Saša Arsenoviča naslovila pobudo za začetek postopka razrešitve podžupana Medveda.

Komisija je postopek začela na podlagi prijave, ki jo je prejela oktobra 2023, ter iz katere so izhajali očitki o sumih zlorabe položaja in prekoračitve pristojnosti podžupana Sama Petra Medveda. Ta naj bi namreč v postopku ugotavljanja domnevnih kršitev pravic zaposlenim na MOM, ki je potekal tudi zoper njega samega, zahteval uničenje uradnega dokumenta, kot je razkril Večer. Novembra 2023 je KPK zoper Medveda uvedla preiskavo zaradi suma kršitve integritete po ZIntPK. V postopku je komisija pridobila podatke in dokumentacijo MOM, Upravne inšpekcije, Ministrstva za javno upravo, časnika Večer, Inšpektorata RS za delo, pregledala medijske objave ter opravila razgovor z obravnavano osebo in pridobila pojasnila drugih oseb, so pojasnili na KPK.

Komisija je ugotovila, da je Samo Peter Medved po elektronski pošti, naslovljeni na takratnega direktorja mestne uprave Srečka Đurova zahteval vpogled v vse postopke, na podlagi katerih je nastal dokument "funkcionar, poklicni podžupan dr. Samo Peter Medved neprimerna komunikacija/vedenje v delovnem okolju in na službenih dogodkih (prelaganje odgovornosti za lastne napake oz. spodrsljaje)". Zahteval je tudi, da se ta dokument odstrani iz spisov in uniči. S tem je ravnal v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in uredbo o upravnem poslovanju. Hkrati je v odgovoru za časnik Večer zatrdil, da ni zahteval uničenja tega dokumenta.

Z navedenimi ravnanji je podžupan presegel svoje pristojnosti in zavajal javnost, zato je komisija oktobra 2024 ugotovila, da je kršil integriteto, kot jo določa ZIntPK. Ta integriteto opredeljuje kot "pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi". Gre za 28. pravnomočno kršitev integritete.

Podžupan Medved je zoper ugotovitve komisije vložil tožbo. Upravno sodišče RS je v celoti potrdilo ugotovitve komisije. V sodbi je zapisalo, da je tožnik z navodili, za dajanje katerih ni imel pooblastila župana in ki so bila tudi v nasprotju s pravili o ravnanju z dokumentarnim gradivom, poskušal vplivati na mestno upravo. Podžupan namreč lahko usmerja in nadzira mestno upravo le, če ima za to pooblastilo župana, česar pa v konkretnem primeru ni imel. Sodišče je zapisalo, da se podžupan ne more se sklicevati na pomanjkljivo poznavanje pravnih predpisov: "Za funkcionarje in javne uslužbence se pričakuje, da ravnajo vestno in skrbno ter poznajo svoje obveznosti in dolžnosti oziroma predpise s področja svojega delovanja in da v skladu z njimi tudi vselej ravnajo."

Sodišče je tudi potrdilo ugotovitve komisije, da je podžupan s podajanjem neresnične izjave na zastavljeno novinarsko vprašanje zavajal javnost. Pritrdilo je stališču komisije, da je podajanje izjav, ki se (kasneje) izkažejo za neresnične, v nasprotju s temeljnimi etičnimi pravili, ki veljajo v družbi. "Funkcionarji oziroma javni uslužbenci s tovrstnimi izjavami v temelju rušijo zaupanje javnosti v njihovo delo (v poštenost in ugled) in ugled institucij, v okviru katerih opravljajo svojo funkcijo oziroma naloge, ki so jim v javnem interesu zaupane," je v sodbi povzelo sodišče.  

Komisija bo v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije na župana Arsenoviča naslovila pobudo za začetek postopka razrešitve podžupana Medveda. "S tem komisija uresničuje svojo vlogo krepitve integritete javnega sektorja, saj je prepričana, da je odgovorno ravnanje in vodenje z dobrim zgledom visokih predstavnikov oblasti nujen predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Komisija namreč ugotavlja, da z izjemo določb v zakonu o Slovenskem državnem holdingu za kršitve integritete niso predvidene ustrezne sankcije, zgolj javna objava kršitev pa ne dosega ustreznega učinka. Zato tokratni poziv predstavlja novo prakso, ki jo bo uporabljala tudi v prihodnje, praviloma v primerih resnejših kršitev integritete," so poudarili na KPK.  

Spomnimo še, da so se v afero Medved pogobili tudi nekateri drugi nadzorni organi, saj so jih s primerom seznanile svetniške skupine LPR, SDS, Lista kolesarjev in pešcev, Levica in Stranka mladih - Zeleni Evrope. Policijska uprava Maribor je predkazenski postopek zaključila zgolj s podajo poročila na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Inšpektorat za javni sektor pa je ugotovil, da je direktorica mestne uprave Lidija Krebl po dogovoru z županom iz sistema izbrisala priloge omenjenega dokumenta, kar pa ne bi smela.

In kako so se na ugotovitve in poziv KPK odzvali na občini? Če je župan Arsenovič ob izbruhu afere ocenjeval, da gre za medijski linč, lov na čarovnice in politiziranje do onemoglosti, so tokrat z občine poslali odgovor, da s strani KPK še niso prejeli uradne dokumentacije. Ker gre za obsežno dokumentacijo, jo bo občina preučila, ko jo tudi uradno prejmejo, "in bomo nato lahko podali več informacij".