Miljana Cunta: "Drobci nekega čutenja, razpoloženja, mišljenja, spominjanja se ujamejo na mrežo jezika - in če je sreča, nastane celota pesmi."
Datum
27. januar 2024 06:15
Pesnica Miljana Cunta, dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (Slovenska matica, 2023) o želji in viziji, da bi se v družbi našel prostor za poezijo, o tem, kako morajo pesniki sodelovati pri njenem pozunanjenju, in o tem, kaj danes določa ženskost - na splošno in v umetnosti.
V nadaljevanju med drugim preberite:
"Pri umetnosti imam občutek, da smo čas ustvarjanja skrčil na minimum na račun promocije, ki včasih predstavlja tudi hvaležen korektiv za kakšno nedodelanost. Ampak izvirna misel potrebuje mir in čas, da se zasnuje, da se odtrga od amorfnega ozadja kot oblika, ki nosi pomen."
"Da sem v svojo poezijo pripustila tudi to razsežnost /materinstvo/, vidim kot nekakšno osebno zmago, ker sem dolgo živela in ustvarjala v prepričanju, ki ga ni bilo težko povzeti iz splošne družbene klime in iz literarnozgodovinskih knjig, in sicer, da tovrstne teme ne sodijo v literaturo."
V nadaljevanju med drugim preberite:
"Pri umetnosti imam občutek, da smo čas ustvarjanja skrčil na minimum na račun promocije, ki včasih predstavlja tudi hvaležen korektiv za kakšno nedodelanost. Ampak izvirna misel potrebuje mir in čas, da se zasnuje, da se odtrga od amorfnega ozadja kot oblika, ki nosi pomen."
"Da sem v svojo poezijo pripustila tudi to razsežnost /materinstvo/, vidim kot nekakšno osebno zmago, ker sem dolgo živela in ustvarjala v prepričanju, ki ga ni bilo težko povzeti iz splošne družbene klime in iz literarnozgodovinskih knjig, in sicer, da tovrstne teme ne sodijo v literaturo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
