Kljub zelo slabi vremenski napovedi, zaradi katere so se organizatorji odločili celo za skrajšanje trase tradicionalne mednarodne karnevalske povorke, je Ptuj znova preplavila množica obiskovalcev od blizu in daleč. Obiskovalec iz Argentine, ki si je dogajanje ogledal v družbi prijateljev iz Maribora, je dejal, da na to, da bi se ogledu povorke odrekli, niti pomislili niso.
"Bolje je biti nor tri dni kot celo leto"
Vreme pa očitno tudi ni bilo prevelika ovira za številne nastopajoče. "Smo neustrašni in pripravljeni na vse hudo. Tudi pri maši smo zjutraj zmolili - in poglejte, pokazalo se je celo sonce," so nam med smehom povedali v karnevalski skupini Šterntalčani iz KUD Vetrnice. Da so počakali in jim je bilo vreme na koncu vendarle naklonjeno, so bili zadovoljni tudi orači iz Podlehnika: "To veselje moraš dati ven. Mi orači in kurenti to nosimo v duši in srcu. Moramo se znoreti. Pravimo, da je boljše biti nor tri dni kot celo leto."
Na letošnjo povorko je bilo sicer prijavljenih skupaj okoli 2800 udeležencev iz 74 skupin, od tega enajst karnevalskih skupin v tekmovalnem delu in sedem tujih skupin ter 30 skupin kurentov. "Da je dež sredi februarja, je sicer dober znak, saj to pomeni, da kurenti dobro opravljajo svoje delo," nam je ob tem zagotovila direktorica Javnega zavoda Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. "Glede na to, da nimamo zime, kurenti pa prav tako pridejo in jo odganjajo, verjamem, da bodo odgnali tisto iz našega razmišljanja in nam razsvetlili to našo krajino," pa je dejal častni pokrovitelj 64. Kurentovanja, predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Zadovoljni z dosedanjim obiskom
Dež lahko vendarle pomeni tudi težave za najbolj prepoznavno tradicionalno masko. "Večja težava kot moker kožuh, ki postane precej težak, so pravzaprav pisani papirnati trakovi, ki krasijo naglavno masko. Ti puščajo barvo in pri tem obarvajo tudi kožuh. Zato mora kurent v takem primeru potrgati vse trakove, a potem ni več tako lepo pisan. Kožuh pa se že posuši," je pojasnil Aleš Goričan, ki je ob tem v šali dodal, da ob vremenskih razmerah v zadnjih letih resnično že razmišljajo tudi o kurentovih opravah s kratkimi rokavi: "V tej opravi lahko kar hitro dehidriraš, če je pretoplo. Tako, da je dobrodošlo, da morda spiješ tudi kaj več vode, ne le špricar."
Čeprav je bilo neuradno slišati tudi možnost odpovedi enega od največjih vrhuncev Kurentovanja, pa nam je Srečkovič Bolšečeva zagotovila, da o tem niso razmišljali, temveč zgolj o prilagoditvah: "Zavedali smo se, da moramo, če bi bilo deževno, dati kurentom prvo mesto v povorki. To smo naredili - in tako so letos prvič nastopili na čelu povorke." Nedeljska mednarodna povorka je bila sicer v vsej zgodovini Kurentovanja do zdaj odpovedana dvakrat, pri čemer so le odpovedi leta 1967 botrovale izjemne vremenske razmere.
Organizatorji Kurentovanja so tudi na splošno zelo zadovoljni z dosedanjim obiskom prireditev. "Ljudje prihajajo in so navdušeni. Posebej pomembno je izpostaviti pustno soboto, s katero smo letos sistematično nadgradili dogajanje in je mesto bilo resnično polno. To pričakujemo seveda tudi v preostalih dneh, ki so pred nami," je dejala Srečkovič Bolšečeva. Na Ptuju so že v pričakovanju zadnjega vrhunca Kurentovanja, pustnega torka, ko Ptujčani ob 12. uri tradicionalno prenehajo delati in se v maskah množično odpravijo pustovat na ulice in v lokale najstarejšega mesta.
