Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. 

"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.

Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.

Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.

Voditelji držav članic so se sicer danes v sklepni izjavi zavezali, da bodo letne proračunske izdatke za varnost in obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev zmogljivosti namenili 3,5 odstotka letno. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.

Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal premier, izjavi ni nasprotoval, saj vključuje dovolj varovalk, da je slovenska resolucija v skladu z njo.

Ena od varovalk je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.

Če bodo v okviru pregleda potrdili, da cilj za osnovne obrambne potrebe in cilje zmogljivosti ostaja pri 3,5 odstotka BDP, bo morala Slovenija po premierjevih besedah temu namenjene proračunske izdatke do leta 2035 zvišati samo še za 0,5 odstotka.

Slovenija medtem projektov za financiranje v okviru cilja v višini 1,5 odstotka BDP še ni načrtovala, je pojasnil Golob. Je pa ocenil, da se marsikateri projekt že izvaja, predvsem na področju raziskav in razvoja ter odpornosti, vključno s sistemom za zaščito in reševanje.

"Jaz sem zadovoljen, da se je za zaprtimi vrati Sloveniji uspelo izpogajati za to, da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno. In verjamem, da ko se bodo tudi domači akterji s tem seznanili, bo tudi njim lažje razumeti, na kateri točki so mogoče reagirali prehitro in pozivali k nečemu, kar nikoli sploh ni bilo potrebno," je dejal glede pozivov koalicijskih strank SD in Levica, naj na vrhu ne podpre skupne izjave.

Kopač: Slovenija bo za obrambne zmogljivosti potrebovala več kot dva odstotka BDP

Za izgradnjo novega paketa obrambnih zmogljivosti do leta 2035 bodo članice zveze Nato v povprečju potrebovale bližje trem odstotkom BDP kot dvema, Slovenija pa zagotovo, je danes za STA ocenil nekdanji veleposlanik pri Natu Erik Kopač. Slovenija namreč, kot je pojasnil, nima zgrajenih niti zmogljivosti iz preteklih ciljev zavezništva.

Voditelji članic Nata so danes potrdili deklaracijo, v kateri so se zavezali dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega naj bi zaveznice 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo.

Iz kabineta predsednika vlade so pred vrhom sporočili, da bosta za popolnitev bojnih zmogljivosti Slovenske vojske v okviru zavezništva zadostovala dva odstotka BDP. Preostale tri naj bi namenili za programe dvojne rabe in krepitev odpornosti.

"Moja ocena je, da bodo za izgradnjo novega paketa zmogljivosti države v povprečju do leta 2035 rabile bližje trem odstotkom kot dvema, Slovenija pa zagotovo," je ocenil Kopač in pojasnil, da Slovenija nima zgrajenih niti zmogljivosti iz preteklih ciljev, ki so bili postavljeni pri dveh odstotkih BDP.

Kot je dejal, se je namreč Slovenija leta 2004 zavezala vzpostavitvi dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, česar do danes še ni izpolnila. V luči tega je tudi poudaril, da zmogljivosti vključujejo ljudi, medtem ko resolucija Slovenske vojske povečanja števila pripadnikov ne predvideva.

"Tako da najprej bomo morali vložiti denar v to, da zgradimo zmogljivosti, ki so nam bile dodeljene in h katerim smo se zavezali v preteklosti," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da je danes sprejeta deklaracija v Haagu politična izjava, te pa vedno omogočajo različne interpretacije. "V tem trenutku je pač dejstvo sledeče, da so Združene države Amerike neomajne pri zagovarjanju svoje interpretacije," meni Kopač.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek na poti v Haag vzbudil pomisleke glede pripravljenosti ZDA na vojaško posredovanje v primeru napada na eno od zaveznic. Dejal je namreč, da obstajajo različne interpretacije 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki zadeva kolektivno obrambo.

Danes sta nato tako on kot generalni sekretar zavezništva Mark Rutte zatrdila, da ZDA ostajajo zavezane Natu in 5. členu pogodbe.

Glede pomislekov o ameriški zavezanosti Natu je Kopač ocenil, da bodo ZDA morda res zmanjšale svojo vojaško prisotnost v Evropi, saj so njihove prioritete v indopacifiški regiji, ni pa verjetno, da bi se povsem izvzele. "Glede na operativno vpetost zaveznic, bi do tega zelo težko prišlo," je dejal, a dodal, da izjave, kakršna je bila Trumpova, škodujejo kredibilnosti Nata.