Pri poročanju o različnih dogodkih v družbi se pogosto omenja pričetek predvolilnih aktivnosti za parlamentarne volitve v prihodnjem letu.
Ob tem se mi kot volivcu in državljanu poraja vprašanje, komu dati svoj glas, da bo izvoljeni parlament izpolnjeval smernice vodenja države, ki jih stranke predstavljajo na predvolilnih srečanjih.
Seznam strank, ki se potegujejo za vstop v parlament, je precej dolg in še vedno se pojavljajo nove. Žalostno je, da se nove stranke ustanavljajo na pobudo politikov, ki so svojo "sposobnost" v parlamentu že dokazovali. Sprašujem se, kaj lahko vodja te stranke naredi za občane, če se v času sedenja v parlamentu ni nikoli oglašal in jasno povedal, kaj predlaga in kaj je potrebno storiti. Naenkrat je ugotovil, da ni mogel v okviru obstoječe stranke izpeljati idej, pa četudi so samo za mišjo dlako različne od programa prvotne stranke.
Drugi moment, ki me kot državljana moti, je prestopanje iz stranke v stranko. Kako naj zaupam človeku, ki brez slabe vesti zlorabi zaupanje volilnega telesa in poskrbi le za svoje ugodje in položaj. Iz tega sledi, da pri določenih kandidatih ni moralne odgovornosti. Iz tega pa sledi še pomanjkanje materialne odgovornosti, saj zaradi ozkih interesov stranke izvajajo poteze, ki glede na rezultat zahtevajo ogromno sredstev. Prav odgovornost je element, ki v državni upravi krepko šepa.
V parlamentu in državni upravi se pojavljajo imena, ki so sedela v poslanskih klopeh in se po preteku mandata preselijo na razna sekretarska in druga delovna mesta. To daje imenovanim občutek, da jim upravljanje države enostavno pripada, saj se poznajo. Prav ta poznanstva in domačnost so vzrok, da govorimo o visoki stopnji koruptivnosti.
Poleg tega me kot volivca moti naslednje. Ob predstavitvi programa stranke smo občani na prvem mestu. Po vstopu v parlament pa se ta obljuba pozabi. Stranke se razdelijo na parlamentarne in opozicijske. Namesto da bi sodelovale in skupaj sprejemale optimalne rešitve v dobrobit države, si mečejo polena pod noge, na določenih položajih izvedejo čistko, ker je pripadnost stranki važnejša od sposobnosti osebe, ki je imenovana na položaj. Plačuje se zvestoba, ne pa izvaja strokovnost, ki jo vodstveni položaj zahteva. Posledice slabih odločitev pa seveda plačujemo državljani.
Naj navedem samo nekaj perečih problemov, o katerih nobena nova stranka niti stranke v opoziciji niste sprejele svojih jasnih odločitev za ali proti, seveda z jasnimi strokovnimi argumenti!
-
Dolgotrajna oskrba.
-
Pomoč in kontrola pri odpravi posledic poplav.
-
Skrajšanje čakalnih dob in pravica do osebnega zdravnika.
-
Vrnitev poselitve Slovenije pod ugodnimi pogoji za mlade.
Nataša Bucik Ozebek je v Nedeljskem Dnevniku 18. 6. 2025 navedla skrb zbujajoč podatek:
"V Sloveniji je 6035 naselij, skoraj polovica jih je prvi dan letošnjega leta štela manj kot sto prebivalcev, v 718 vaseh je živelo manj kot 25 ljudi, v 56 vaseh pa ni bilo niti enega prebivalca več.«
Da je demokracija najboljši način vodenja države, bom verjel, ko bodo stranke ne glede na to, ali so v parlamentu ali v opoziciji, pri sprejemanju odločitev skupaj izbrale najboljšo možnost, brez nagajanja druga drugi in prelaganja odgovornosti na volilno bazo z referendumi.
Ivan Ajtnik, veteran vojne za Slovenijo, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
