V enoti za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor (PAM) v Cvetkovi ulici v Murski Soboti je na ogled glavna letna razstava, posvečena enemu nekoč najpomembnejših podjetij v regiji, tovarni Mura, saj letos mineva 100 let od njenega nastanka. Razstava z naslovom Iz Mure z ljubeznijo pripoveduje zgodbe ljudi, ki so ustvarili eno največjih tekstilnih zgodb na Slovenskem, prav tako ponuja vpogled v tovarno vse od njenih začetkov do žalostnega konca. Častna pokroviteljica razstave, katere avtorji so Gordana Šövegeš Lipovšek, Blanka Ambruž, Barbara Lešnik, Iva Lana Lanščak in Marko Bilić, je predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Nina Gazibara: Mura je bila tudi moja
Dan odprtja ni bil izbran naključno, 24. september, je bil od leta 1950 namreč dan Mure in je simboliziral dan, ko so delavke in delavci tovarno prevzeli v upravljanje. Tudi stavba, v kateri je prekmurska enota PAM in kjer je postavljena razstava, je povezana z Muro – v njej sta bila nekoč prodajalna oblačil in Muralist.
"Tovarna Mura je bila simbol in je za sabo pustila ogromno arhivskega gradiva, ki smo ga prevzeli v PAM. K nam je prišlo, ko se je začel zadnji stečaj v podjetju. Naloga, ki smo si jo zadali, ni bila enostavna, saj je gradiva res veliko, in čeprav tovarne danes ni več, je njena zgodovina ostala zapisana v dokumentih, ki so v tej tovarni nastali in bodo za vedno ohranjeni v arhivu," je poudarila direktorica PAM Nina Gostenčnik.
Odprtja razstave se je udeležila tudi legenda slovenskega manekenstva Nina Gazibara, ki je bila vrsto let obraz Mure. Kot je povedala, je za tovarno delala več let, med drugim si je ogledala tudi proizvodnjo, čeprav to takrat ni bilo dovoljeno. "Iskreno mi je žal, da je tovarna propadla. Mura je bila tudi moja," je ob tem dejala.
Od Cvetiča in Šiftarja do Mure
Kot je pojasnila arhivska svetovalka in ena od avtoric razstave Gordana Šövegeš Lipovšek, so za naslov razstave izbrali slogan, objavljen v Murinem katalogu Pomlad - Poletje 1979. Zgodba Mure se je začela z Irmo in Janezom Cvetičem leta 1925 in Ludvikom Šiftarjem 1932 oziroma njunima tovarnama. Po drugi svetovni vojni sta se njuni tovarni združili in nastalo je novo podjetje Tovarna perila Murska Sobota, ki se je kasneje preimenovala v Muro. "Prav zaradi Cvetiča in Šiftarja smo menili, da je najbolj prav, če ju omenimo, zato nosi razstava podnaslov Od Janeza Cvetiča in Ludvika Šiftarja do Mure," razloži avtorica.
Razstava je razdeljena na pet sklopov. Pred stavbo prekmurske enote PAM obiskovalce pozdravi kolaž črno-belih fotografij, ki je na ogled že od letošnje pomladi. Ob vstopu v prostor je na steni časovnica, na kateri so navedeni vsi pomembni datumi in mejniki tovarne, sklene pa se z letom 2023, ko je bila Mura izbrisana tudi iz poslovnega registra. Na drugi steni ob vhodu je zapisana pesem neznanega avtorja, ki je bila objavljena v Murinem glasilu leta 1976, v njej pa je avtor povezal tovarno z reko Muro.
V glavnem prostoru je en kotiček namenjen Murinim oblikovalkam, na ogled so tudi različni kosi oblačil, Murine vrečke, ponuja pa tudi vpogled v Murine znamke skozi leta. Osrednji del razstave je namenjen zgodbi tovarne od začetkov do stečaja. Med drugim spoznavamo šivilje Mure, vpliv tovarne na tukajšnje gospodarstvo in posameznike, prikazani so znani obrazi, ki jih je tekstilna tovarna oblačila, pa največji razvoj tovarne, ki se je zgodil v 70. in 80. letih.
Ta del razstave se sklene s stečajem, ponudi tudi vpogled v današnje prostore tovarne, na koncu pa je še video kotiček, kjer je na ogled kar štirinajst posnetkov iz različnih obdobij. Med njimi je video iz leta 1962, posnet kot petminutna igrano-dokumentarna reklama, ki jo je Mura kot prvo poslala na tržišče, nosi pa naslov Skozi uho šivanke Mure.
Razstavo, ki bo na ogled skoraj leto dni, dopolnjuje še bogat izbor predmetov in oblačil, ki so jih prispevali posamezniki, PAM pa je ob tej priložnosti izdal tudi katalog k razstavi.
