Z uravnoteženo prehrano lahko preprečimo ali vsaj zakasnimo nekatere kronične nenalezljive bolezni. To ni le floskula, ki jo ponavljajo prehranski strokovnjaki, nenazadnje to potrjujejo tudi ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Prispevek pravilnega prehranjevanja k zdravju je velik, pritrdi tudi klinična dietetičarka iz UKC Maribor, mag. Tajda Pečko. "Po ocenah je ta prispevek k zdravju med 30 in 40 odstotki, lahko pa celo do 60 odstotkov pri zmanjšanju tveganja za razvoj kroničnih bolezni," pove uvodoma.
Pojasni, da je zdrava prehrana vsekakor "temelj zdravja, dobrega počutja, rasti in razvoja ter nas ščiti pred podhranjenostjo". Vendar po njenem opozorilu pojem zdravo prehranjevanje ni univerzalen. "Kar je zdravo za zdravega posameznika, ni nujno zdravo za bolnika, saj se v času bolezni spremenijo potrebe po hranilih in sestavi obrokov. Enako velja za vrhunske športnike," poudari.
Tajda Pečko pojasnjuje, da tako imenovani zdrav prehranski krožnik ponazarja uravnotežen način prehranjevanja. "Polovica krožnika naj bo sestavljena iz zelenjave, ena četrtina iz polnovrednih ogljikovih hidratov, druga četrtina pa iz beljakovinsko bogatih živil, kot so pusto meso, ribe, jajca ali mlečni izdelki. Ob krožnik dodamo sadje ali kozarec vode." Tako naj bo torej sestavljen vsakodnevni jedilnik. A ob tem opozarja, da je zdrav krožnik namenjen preventivi in ni primeren za bolnike, pri katerih so energijske in hranilne potrebe drugačne. Takšno prehranjevanje torej velja, dokler nam zdravnik ne svetuje drugače.
Debelost je povezana z 200 boleznimi
Na področju javnega zdravja Tajda Pečko posebej izpostavlja problem debelosti. "Debelost je kronična, sistemska bolezen, pri kateri je patološko povečana količina maščobne mase, in je povezana z več kot dvestotimi boleznimi." Kot poudarja, "ima debelost osrednjo vlogo pri razvoju številnih kroničnih bolezni – od sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih zapletov do onkoloških obolenj, bolezni sklepov in psiholoških težav". Zato je po njenih besedah nujno, da se debelost začne zdraviti zgodaj.
Pomembno vlogo pri zdravju imajo beljakovine, ki jih v zadnjem času v ospredje postavljajo tudi številni prehranski svetovalci. "Beljakovine so ključno makrohranilo in jih v telesu najdemo v vsaki celici. So vir aminokislin, ki so gradniki mišic, kože, organov in encimov ter imajo imunsko, regulacijsko in energijsko funkcijo." Tajda Pečko opozarja, da je "vnos vedno treba prilagoditi posamezniku glede na njegove potrebe in morebitna pridružena obolenja". Ob tem dodaja, da "veganska prehrana ne pomeni nižjega vnosa beljakovin, vendar rastlinski viri pogosto ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin in imajo nižjo biorazpoložljivost".
Po drugi strani pa lahko "pretiravanje z živalskimi beljakovinami, predvsem iz rdečega mesa, poveča vnos nasičenih maščob in holesterola, kar predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni in nekatere rake". Zaključuje z mislijo, da je "pri vseh vrstah prehranjevanja potrebna zmernost".
Čiščenje jeter - več škode kot koristi
Po vsakih praznikih medije praviloma preplavijo oglasi za razne prehranske dodatke, ki ne promovirajo zgolj hujšanja, ampak tudi takšna in drugačna čiščenja naših organov. O tako imenovanem čiščenju telesa je Tajda Pečko jasna: "Postenje oziroma razstrupljanje organizma ni nekaj, kar bi bilo za telo nujno. Če telo deluje pravilno, samo skrbi za obnovo in razstrupljanje, zato umetnega čiščenja ne potrebuje." Še več. Kot doda sogovornica, "vsako postenje predstavlja stres za telo", medtem ko "posebne kure za čiščenje jeter lahko povzročijo več škode kot koristi". Opozori še: "Jetra so sama po sebi ključna za razstrupljanje organizma, zato dodatno čiščenje ni potrebno in lahko celo vodi do toksične okvare."
Tudi prehranska dopolnila po njenih besedah niso potrebna, če posameznik uživa raznoliko prehrano. "Le če laboratorijske preiskave pokažejo pomanjkanje določenega vitamina ali minerala, je nadomeščanje smiselno – vendar pod nadzorom strokovnjaka." Poudarja, da "pretirano jemanje dopolnil ni priporočljivo in je lahko škodljivo, saj pogosto ne vemo, ali pripravek res vsebuje to, kar obljublja proizvajalec".
Tajda Pečko ob koncu opozori še na problem širjenja nepreverjenih informacij o prehrani: "Živimo v obdobju, ko lahko prek medijev in umetne inteligence dostopamo do različnih nasvetov o prehrani, ki pa velikokrat niso verodostojni. Bolniki pogosto verjamejo napačnim informacijam, zato je pri uvajanju različnih diet potrebna previdnost – zlasti pri kroničnih boleznih. Ne nasedajte vsemu, kar slišite v oglasih ali preberete na spletu." Pri zdravi prehrani je tako v prvi vrsti treba uporabiti tudi precej zdravega razuma.
