Po februarskem debaklu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši smo bili tokrat tam priča povsem drugačnim prizorom. Zelenskega, ki je svojo prepoznavno vojno predsedniško opravo tokrat zamenjal za črno obleko, so prišli podpret tudi najpomembnejši evropski voditelji. Njihov cilj je med drugim poskrbeti, da bo morebitni mirovni dogovor pošten za Ukrajino in da dolgoročno ne bi vodil v poslabšanje varnostne situacije v Evropi. Prav tako se njihovo videnje situacije v nekaterih delih razlikuje od tega, kako na zadeve gledajo na drugi strani Atlantika, predvsem glede poti do miru.
Medtem ko evropski voditelji poudarjajo, da bi bilo treba najprej doseči prekinitev ognja, ki bi bila podlaga za nadaljevanje mirovnih pogovorov, pa ameriški predsednik Donald Trump ocenjuje, da to ni nujno za dosego dogovora. A sodeč po ponedeljkovem dogajanju se tu nekje avtonomija evropskega razmišljanja tudi konča. Ker si očitno ni nihče želel reprize februarskih dogodkov, so evropski državniki Trumpa naslavljali zgolj s skrbno izbranimi besedami, da ga ne bi vznejevoljili. "Mislim, da smo v zadnjih dveh tednih verjetno dosegli večji napredek pri končanju te vojne kot v zadnjih treh letih in pol," je med drugim povedal finski predsednik Alexander Stubb.
A čeprav očitno med evropskimi državami in ZDA na politični ravni obstaja konsenz glede miru v Ukrajini in da voditelji najmočnejših evropskih držav ter evropskih institucij Trumpu priznavajo vodilno vlogo v tem procesu, pa evropska javnost lahko upravičeno izpostavlja tudi vprašanja glede načina mirovnega procesa, kot so si ga zamislili v Washingtonu. Konec koncev je Ukrajina v Evropi in dogajanje v Ukrajini je bistveno pomembnejše za varnostne razmere na stari celini kot za ZDA, zato nobeno vprašanje glede tega ne bi smelo biti odveč.
Kot prvo je prav gotovo na mestu vprašanje varnostnih garancij in tega, ali bodo te kljub dejstvu, da ne predvidevajo ukrajinskega članstva v Natu, imele dovolj močen odvračalni učinek. Ameriški predsednik zagotavlja, da si prizadevajo za trajen mir, a dokler javnosti ne bo znanih več podrobnosti o tem, kako točno in kdo bo vzdrževal ta mir, bo pot do miru ostala nejasna, v zvezi s tem pa bodo seveda v javnosti krožile številne špekulacije. To je pričakovano, sploh glede na dejstvo, da bi ob doseženem dogovoru evropske države morale nositi največje breme pri zagotavljanju varnosti v Ukrajini.
Trump je odločen izpolniti predvolilno napoved in doseči mir v Ukrajini, evropskim državam pa zaenkrat, kot kaže, ne preostane nič drugega kot slediti njegovim potezam. Resnici na ljubo je Evropa danes tako politično kot vojaško prešibka, da bi lahko zadeve skušala urediti drugače od smeri, ki jo zastavljajo ZDA. Boleča lekcija zgodovine in tudi opozorilo vsem, ki se sprašujejo o smiselnosti obrambnih investicij. Prvi korak je dosežen, čas pa bo pokazal, ali je šlo pri tem za račun brez krčmarja, saj še vedno ni znano, ali si tudi v Moskvi v resnici prizadevajo za mir ali pa želijo zahodne države, združene pri podpori Ukrajini, zgolj še enkrat prepeljati žejne čez vodo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
